Varuhi človeških ribic iz Parka Postojnska jama so kot edini predstavniki Slovenije postali finalisti tekmovanja Natura 2000, so novico iz Bruslja  v ponedeljek sporočili iz Postojnske jame. Predsednik upravnega odbora Postojnske jame Marjan Batagelj je ob tem povedal, da nagrade praviloma podeljujejo za izjemne ekonomske uspehe. V tem primeru pa gre za mednarodno nagrado, ki nagrajuje skrbnost, odličnost, zavest pri upravljanju zaščitenih naravnih območij in izpostavlja pomembnost ohranjanja ekosistema za lokalno skupnost in gospodarstvo na področju celotne Evropske unije.

Po Batageljevih besedah je to veliko več kot izjemen gospodarski uspeh, saj gre za tekmovanje, v okviru katerega  bodo svoje delo in skrb do narave podarili svojim vnukom.  Dodal je, da je nominacija globok poklon človeški ribici, Postojnski jami in celotni Sloveniji. K zmagi Postojnske jame lahko prispevajo vsi, glas pa je mogoče oddati do 27. aprila na povezavi sta.si/qNfwsr. Postojnska jama je sicer finalistka v kategoriji komuniciranja.

Spomnimo, da so  bili v Postojnski jami leta 2016   v Postojnski jami   zgodovini priča odlaganju jajčec in nato izleganju mladičkov človeške ribice. Po petih letih imajo 21 malih človeških ribic. Dogodek je požel veliko zanimanje javnosti in številnih svetovnih medijev.

Človeška ribica (Proteus anguinus) je ogrožena živalska vrsta na dinarsko-kraškem svetu, endem, ki ga ni nikjer drugje na svetu. Prav zato se je vodstvo Postojnske jame zavezalo k varovanju te živalske vrste, ohranjanju njenega življenjskega prostora, izobraževanju šolajočih otrok ter osveščanju širše javnosti o škodljivih vplivih kmetijstva na onesnaževanja podtalnice.

Foto: Postojnska jama in Alex Hyde.

Dokumentarni film o zgodovini dvorca Haasberg oz. Hošperk ob Planinskem polju je ponovno zbudil zanimanje za grad, ki je imel v preteklosti pomembno vlogo zlasti za bližnjo Planino. Znova pa so stekli tudi dogovori o možnih rešitvah za ohranitev tega, kar je od dvorca ostalo, potrjuje dr. Alenka di Battista z Zavoda za varstvo kulturne dediščine Nova Gorica.

Ruševine je smiselno ohraniti, pravi strokovnjakinja. Kratkoročno bodo tako poskušali konzervirati in utrditi obodne zidove in zmanjšati nadaljnje propadanje dvorca. Obetavnega sodelovanja z zavodom se veselijo tudi na Občini Postojna, saj njihovi pogovori s potomcem zadnjih lastnikov o celovitejši obnovi  žal niso obrodili sadov.

Iz Cerknice je v petek v skladišče Civilne zaščite v Roje odpeljal tovornjak s petnajstimi paletami pomoči, ki so jo občani Cerknice, Loške doline in Blok začeli zbirati 4. marca.

V prostorih nekdanje trgovine Hura pod Upravno enoto v Cerknici se bo zbiranje pomoči nadaljevalo ob četrtkih in petkih popoldan, ta četrtek pa se bodo prvič srečali tudi prebivalci Ukrajine, ki so si zatočišče poiskali v Občini Cerknica. Poslušaj. 

Foto: Ljubo Vukelič, Občina Cerknica 

Večina od 21 lani izglasovanih predlogov v projektu Moja občina bo lahko realizirana že v letošnjem letu, je ugotovila delovna skupina za participativni proračun občine Postojna. Možnost izvedbe posameznih  projektov v štirih območjih je sicer odvisna predvsem od zahtevnosti projekta oziroma potreb po pridobitvi dokumentacije. Občani so tokrat odločali o porabi 240 tisoč evrov proračunskega denarja.

Med investicijami, ki se bodo začele že to pomlad, pa so ureditev igrišča za odbojko na mivki in parka med pošto in Primorko v Postojni, ekološko sonaravno kompostirno leseno stranišče pri gradu Haasberg, postavitev kamnitega podpornega zidu v Gorenjah, prestavitev spomenika NOB in razširitev dovozne ceste do Gasilskega doma v Hruševju ter ureditev središča vasi v Šmihelu pod Nanosom. Več v prispevku. 

Foto: postojna.si 

 »Pesmi piše mnogo mladih in lepih ljudi,« je zapisal logaški pesnik, popotnik, igralec, fotograf in dobrotnik Andrej Žigon, kateremu se ob 70. obletnici rojstva vse leto posvečajo v Knjižnici Logatec. Božji klatež in boem, ki je kršil norme in pravila življenja, romal v slovenske vasi, zbiral sredstva, igral na kitaro, je pisal tudi pesmi. Izdal je tri pesniške zbirke: Zeleni oblaki, ki je izšla leta 1971, Krt v sedlu iz leta 1986, zadnja, Regratov venec, pa je izšla leto dni po pesnikovi smrti. 

Na drugi pomladni dan in svetovni dan poezije, torej danes, se bodo poeziji Andreja Žigona posvetili tudi v Knjižnici Logatec. Člani Literarnega društva Zeleni oblaki, ki so se poimenovali po istoimenski pesniških zbirki Andreja Žigona, bodo ob 19. 30 v Veliki dvorani Narodnega doma pričarali čudovit spominski literarni večer, z glasbo pa ga bosta oplemenitili citrarki Urška Rožmanc in Brigita Nagode.V Žigonovem letu Knjižnica Logatec, Glasbena šola Logatec in logaška območna izpostava Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti pa  razpisujejo tudi glasbeni natečaj za nove skladbe na verze pesnika Andreja Žigona. Poslušaj.