V Budimpešti do 14. oktobra poteka svetovna lovska in naravovarstvena razstava o gospodarjenju Slovenije z gozdovi ter upravljanjem z divjadjo, ribištvom in biodiverziteto. Slovenci na razstavi predstavljajo desetletja izkušenj in kažejo primer dobre prakse. V slovenski delegaciji je bil ob otvoritvi razstave 25. septembra poleg ministra za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, dr. Jožeta Podgorška, tudi generalni direktor Direktorata za gozdarstvo in lovstvo Robert Réžonja.

V Postojni je Robert preživel kar nekaj let, saj je tukaj zaključil Srednjo gozdarsko in lesarsko šolo in na tisto obdobje ima zelo lepe spomine. Izpostavil je Slovenijo kot primer dobre prakse upravljanja z biodiverziteto. Sredi septembra je v Postojni potekalo tudi srečanje generalnih direktorjev za lovstvo, nato pa so obiskali Mašun in si ogledali zveri v naravnem okolju. Več v prispevku.

Na Občini Postojna pripravljajo pravno podlago za tiste posege v prostor, ki jih ne naslavlja veljavni Občinski prostorski načrt. Odlok o urejanju podobe naselij in krajine bo tako v določenih primerih gradnje enostavnih objektov, urejanja fasad, zasaditve in drugih posegih narekoval pridobitev dovoljenja oz. mnenja od občine oziroma katere druge pristojne institucije, pojasnjuje višja svetovalka na postojnski občini Ana Pantelin.

Kot razlaga Pantelinova, želijo z odlokom preprečiti posege, ki kvarijo podobo vasi, mest in pokrajine. Preden bo ta pomemben dokument doživel javno razgrnitev in nato sprejem na Občinskem svetu, pa bo po njeni oceni zahtevalo vsaj leto do leto in pol. Poslušaj. 

Med 18. in 19. oktobrom se bo v Sloveniji, tudi na več prizoriščih v naši regiji, odvijala vojaška vaja Zaščita, reševanje in vojaška mobilnost.

Gre za srednje veliko vajo, ki ne bo bistveno vplivala na življenje lokalnega prebivalstva, obljublja poveljnik Slovenske vojske, generalmajor Miha Škerbinc.

Nedavno upokojena Mojca Weber je Unčanka, ki je dejavna na številnih področjih kulturnega, umetniškega in humanitarnega dela. Prepeva v vokalni skupini Cluster in v Mešanem pevskem zboru Kulturnega društva Rak Rakek, je članica likovne in mozaične sekcije. Udejstvuje se na likovnem, oblikovalskem, glasbenem in tudi literarnem področju ter tvorno vzpodbuja člane z dobrimi zamislimi in samoinicativnim pristopom.

Njeni projekti odmevajo v domačem okolju in širše, skrbi tudi za prepoznavnost kraja. Aktivna je na skupinskih razstavah, prejela je bronasto in srebrno Gallusovo priznanje za svoje pevsko udejstvovanje, dobro pa pozna tudi področje psihologije, saj je delala krajši čas kot športna psihologinja in svetovalna delavka. Napisala je tudi več scenarijev za prireditve. Je svetovna popotnica in s potopisnimi predavanji vsakokrat navduši. Več v prispevku.                                              

Prav je, da osvetlimo področje, ki ga imamo vsi nekako pod radarjem, ne pogovarjamo se radi o tem. Govora bo   o zavrženi hrani.

V prehranski verigi, ki jo sestavljajo kmetje pa potem živilska industrija, trgovci in na koncu mi potrošniki, skratka od začetka do konca, letno zavržemo kar tretjino vse pridelane hrane. To je grozljiv podatek. 

No, poleg te ogromne količine pa so težava tudi toplogredni plini, ki nastajajo prek te celotne verige in potem še naprej na odlagališčih. Ta zavržena hrana je sporna iz več vidikov, sega mnogo globje kot pa se nam na prvi pogled zdi. 

Odpadna hrana tako ni sporna le z etičnega vidika (vsak osmi prebivalec je namreč lačen), ampak tudi z vidika prekomerne porabe naravnih virov torej zemlja, voda, energija. Škodljivo vpliva na okolje zaradi prekomerne uporabe  pesticidov + herbicidov + fungicidov in nenazadnje, ko zavržemo užitno hrano, s tem izničimo tudi delo, čas in energijo, ki so bili vloženi v predelavo in pripravo, pa tudi nekaj denarja.  .

V pripravi je KUHINJSKI DNEVNIK ODPADNE HRANE, gre za merjenje količin v gospodinjstvih. Sodeluje lahko vsako gospodinjstvo, ne glede na število članov. Kar je potrebno storiiti je, en teden tehtati hrano, ki jo vržete stran. Prijavite se lahko tukaj.