Na povabilo Mešanega pevskega zbora Postojna bo danes ob 19.30 na koncertu iz Cikla U3nek v dvorani Glasbene šole Postojna zapel Akademski pevski zbor Univerze na Primorskem. Zbor, ki deluje pod vodstvom zborovodje in skladatelja Ambroža Čopija, ima že lepo tradicijo in vedno poskrbi za pevske poslastice, pravi predsednica postojnskih pevcev Pia de Paulis Debevec.

Tokrat ga bo spremljal Bedtime story strings oziroma slovenski improvizacijski godalni kvartet. Mešani pevski zbor Postojna in umetniški vodja Matjaž Šček pa že snujeta nove projekte, sodelovala bosta tudi na prireditvi, ki bo potekala ob 90. obletnici rojstva Alojza Srebotnjaka.  Mešani pevski zbor Postojna pa v svoje vrste vabi nove pevce in pevke. Poslušaj. 

V Sloveniji se danes začenja skupna mednarodna vojaška vaja Zaščita, reševanje in vojaška mobilnost, ki bo potekala do 29. oktobra. Vaja, v kateri sodeluje več kot 900 udeležencev iz 20 držav članic EU ter pridruženih partneric, je namenjena krepitvi pripravljenosti vojske za sodelovanje v sistemu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. Kot so sporočili iz Slovenske vojske, so načrtovani stroški za vajo 400 tisoč evrov. 

Vaja bo podnevi in ponoči  potekala na osrednjem vadišču Slovenske vojske v Postojni, v izobraževalnem centru za zaščito in reševanje ter v občinah Pivka, Ilirska Bistrica, Koper, Ankaran, Vipava, Bloke, Sodražica, Tolmin, Cerkno, Kranj, Ig in Kočevje. Glavnina sodelujočih je nastanjena v Vojašnici barona Andreja Čehovina v Postojni. Vajo sestavljajo trije osrednji tematski sklopi: vojaške operacije v zaledju, vojaška mobilnost ter zaščita in reševanje.

Za izvedbo vadbenih incidentov pa bodo uporabili manevrsko strelivo ter sredstva za simulacijo dima, poka, ognja in toksičnih spojin. Aktivnosti bodo potekale skladno s sprejetimi dogovori z lokalnimi skupnostmi, ob tem pa bodo v najmanjši možni meri vplivale na civilno in naravno okolje, je še zapisala Slovenska vojska in dodala, da upoštevajo ukrepe za preprečevanje širjenja epidemije. 

Cerkniški župan Marko Rupar je v petek podpisal pogodbo za gradnjo kanalizacije v naseljih Begunje in Selšček, ki bo okoli 1.000 prebivalcem omogočila priključitev na čistilno napravo v Dolenji vasi. Občina bo obenem obnovila tudi del vodovodnega omrežja, celotna investicija pa je ocenjena na 4,8 milijona evrov. Rupar upa, da jim bo zanjo uspelo dobiti nekaj kohezijskih sredstev, sicer pa bodo denar zagotovili iz občinskega proračuna.

Kanalizacijo v Begunjah in Selščku naj bi začeli graditi v prihodnjih tednih, dokončali pa do konca leta 2023.  Zgradili bodo skoraj 11 kilometrov fekalne kanalizacije in štiri črpališča, ter obnovili dobre tri kilometre vodovoda in 267 vodovodnih priključkov. Kot je pojasnil Rupar, bodo z naložbo 313 objektom v Selščku in Begunjah omogočili priklop na kanalizacijo, z obnovljenim vodovodom pa bo 900 prebivalcev dobilo bolj kakovostno oskrbo s pitno vodo. Župan je poudaril, da novi priklopi na čistilno napravo v Dolenji vasi te ne bodo preobremenili, prav tako tudi ne cerkniškega kanalizacijskega omrežja. Tam ob hudih nalivih prihaja do prelivanja fekalnih  voda v Cerkniščico, saj prvi naval padavinske vode v kanalizacijo izpre omrežje. Na občini bodo poskrbeli tudi za to, je povedal Rupar. Vzporedno namreč projektirajo razbremenilni bazen, v katerega naj bi se ob začetku neurja stekle fekalije.

Foto: Tine Šubic za Občino Cerknica 

Humanitarno društvo Palčica Pomagalčica pomaga otrokom v stiski, med katerimi je tudi deček iz Postojne. Ta je iz Krisovega sklada prejel denar za zdravljenje svoje bolezni, njegova mama Erika Soban pa društvu vrača z dobrodelno akcijo zbiranja plastičnih zamaškov in odpadnega papirja.

Sobanova z veseljem prevzame material in poskrbi, da denar od odkupa pride v prave roke. Čeprav zaslužek ni velik, mnogim otrokom izpolni manjše potrebe in jim omogoči prijetna doživetja.

Foto: Valter Leban 

Vlasta Mlakar prihaja iz Hleviš, majhne rovtarske vasi pod Svetimi Tremi Kralji, kjer si je v zadnjih 5 letih ustvarila nov dom. Pred tem je živela in ustvarjala v Ljubljani, kjer je zaključila študij geografije in etnologije s kulturno antropologijo. Med letoma 2006 in 2012 je bila zaposlena kot urednica na Mladinski knjigi, kjer  je sodelovala pri nekaterih največjih nacionalnih leksikografskih projektih in urejala področje turistike. Njeno najbolj znano delo je uspešnica 100 družinskih izletov po Sloveniji.  S selitvijo iz prestolnice na podeželje so se ji uresničile dolgoletne želje, da živi od darov narave in se še bolj pristno poveže z njo.

Domuje na 6 hektarjev veliki kmetiji, pred tem pa je rastlinski svet spoznavala in preučevala predvsem kot etnobotaničarka. Je avtorica osrednjega slovenskega dela s področja etnobotanike Rastlina je sveta od korenin do cveta, ki je v samozaložbi izšla leta 2015. V njem na poljuden in privlačen način opisuje rastlinski svet, kot so ga uporabljali in z njim živeli naši predniki. Kot samostojna kulturna ustvarjalka je objavila številne poljudno-strokovne članke iz vsebin etnobotaničnega izročila in kulturne dediščine. Je tudi pobudnica in organizatorica  etnobotaničnega seminarja, ki se od leta 2017 odvija v Slovenskem etnološkem muzeju. Poslušaj. 

Foto: Bojan Rupnik