Regijski štab Civilne zaščite, ki pokriva 10 občin s primorsko-notranjske regije in Krasa beleži porast okužb s covidom-19. Število je zelo naraslo v zadnjih 14 dneh, še posebej v zadnjem tednu. 

Poveljnik Sandi Curk poudarja, da smo na točki preloma in apelira na spoštovanje ukrepov, saj bomo le tako ohranili odprto družbo. Poslušaj. 

Foto: Ljubo Vukelič, Občina Cerknica 

Anja Petrič iz Podloža v Loški dolini je živela sanje marsikaterega mladega dekleta. Kot vrhunska manekenka je prebivala in delala v Milanu. Pot jo je iz prestolnice mode velikokrat vodila po Evropi in ZDA.

Čeprav je na modnih dogodkih – od Milana, do Los Angelesa ali Cannesa – predstavljala kreacije nekaterih najbolj znanih imen iz sveta mode in modnih dodatkov, je ostala preprosto in prijazno dekle. Pri nekaj več kot dvajsetih letih in kar osmih letih kariere si je rekla, da modna pista ni vse in zagrizla v študij. Znova je doma, pri družini, ki jo podpira na vsakem koraku, in sredi neokrnjene narave, ki jo je v velemestu zelo pogrešala. Poslušaj. 

Foto: osebni arhiv Anje Petrič 

Tokrat se je v oddaji Mladi Mladim predstavila 22 letna Petra Kačar iz Prestranka, ki smo jo lahko pred kratkim videli v oddaji Slovenija ima talent s svojo plesno skupino Misfits.

Petra pleše že od svojega četrtega leta, začela je v Postojni, nadaljevala v Ljubljani in se spet vrnila v Postojno, tokrat kot učiteljica plesa.

V plesni skupini Misfits, s katero je nastopila tudi na »talentih«, je 7 članov, vsak iz druge regije, vendar ker so vsi predani plesu se jim ni težko uskladiti za vaje in kondicijske treninge. Petra pravi, da je ples njeno življenje in da se vidi v teh vodah tudi naprej. Seveda k tej viziji sodi tudi skrb prilagojen način življenja, kar v Petrinem primeru pomeni treningi za moč in kondicijo, joga za stabilizacijo, pravilna prehrana ter zadosten počitek. Kljub vsemu temu pa so poškodbe del vsakdana, Petrina šibka točka so gležnji – vsega skupaj 7 izvinov do zdaj.

Urad  Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu tokrat v rubriki Za samostojno Slovenijo na portalu Slovenci.si predstavlja Joea Valenčiča, ki izvira z Ilirskobistriškega. Rodne kraje svojih staršev tudi redno obiskuje.

 Kot piše urad, je Joe Valenčič  razvil strateški promocijski program za ozaveščanje o pomenu ameriškega priznanja Slovenije kot suverene države. Sporočila so bila namenjena medijem, vodilnim v gospodarstvu in vladi ter Slovencem in Američanom in njihovim prijateljem in sodelavcem. Vsak teden so pošiljali novice in organizirali redne tiskovne konference.

Ena najbolj učinkovitih strategij odbora je bila klicateljska akcija. 7. oktobra 1991 so tisoči slovenskih rojakov telefonirali v Belo hišo in zahtevali priznanje Slovenije. Valenčič je napisal sporočila, ki so jih klicatelji uporabljali za klice. Svojevrsten telefonski maraton so ponovili 12. februarja 1992.

Joe Valenčič, rojen v ZDA, je že od leta 1982 predsednik Clevelandske federacije lož Slovenske narodne podporne enote (SNPJ) in je ustanovni član in nekdanji predsednik Ameriške slovenske fundacije Polka, ki upravlja nacionalno »polka« združenje. Polka Hall of Fame v Clevelandu, muzej in arhiv polke, ohranja in promovira slovensko glasbo v Ameriki. Od leta 2012 vodi tedensko slovensko radijsko in internetno oddajo, posvečeno predvsem slovenski glasbi. Je tudi predstavnik slovenske skupnosti v ZDA v Svetu Vlade Republike Slovenije za Slovence po svetu.

 Valenčič s svojim delovanjem povezuje Slovenijo in skupnosti rojakov v ZDA. Dokumentira in predava o slovensko-ameriški izkušnji v filmih, publikacijah in predavanjih v ZDA in Evropi. Povabljen je bil kot gost kustos na razstave v ZDA, Sloveniji in Italiji, nazadnje v Arhiv Republike Slovenije leta 2019 in Mestni muzej Ljubljana leta 2022. Dokumentarni film Polka film o slovenski glasbi v Ameriki, pri izdelavi katerega je sodeloval Valenčič, se redno predvaja na slovenski nacionalni televiziji. Piše angleške podnapise za filme vodilnih slovenskih režiserjev. Redno sodeluje pri slovenskih temah za Enciklopedijo Britannica, Enciklopedijo Cleveland in Slovensko enciklopedijo. Leta 2016 je gostil podelitev televizijskih nagrad (Generacije znanosti) Raziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti, so še zapisali v uradu.

Vir: Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu

Park Škocjanske jame je v sklopu mednarodnega leta jam in krasa, 35. obletnice vpisa Škocjanskih jam na seznam svetovne dediščine Unesca ter 25. obletnice ustanovitve javnega zavoda včeraj  pripravil posvet za čisto Reko. Cilj je povezati različne deležnike v biosfernem območju, da bi vsak po svojih močeh prispeval k čistejši reki Reki, ki je najslabše čase doživljala z začetki industrializacije v 60. in 70. letih prejšnjega stoletja.

Po besedah vodje strokovne službe v Škocjanskih jamah Boruta Periča so bili smrad in pene nekoč predvsem posledica proizvodnih procesov v Tovarni organskih kislin in Lesonitu v Ilirski Bistrici, po izvedenih ukrepih in propadu prve pa se je reka v le nekaj letih razmeroma hitro očistila Vodja strokovne službe v Škocjanskih jamah Borut Peric je povedal, da je glede na zadnje  poročilo Agencije RS za okolje in prostor  danes stanje v reki in njenih pritokih na različnih točkah načeloma ocenjeno kot zmerno, dobro in celo zelo dobro. Vse pa vendarle ni tako rožnato, ker včasih še vedno opažajo pene in zaznavajo smrad ,

Vzroki niso samo v industriji. Reko lahko ogrožajo tudi odpadne vode iz dotrajanih kanalizacijskih vodov ali okvare čistilnih naprav. V porečju he okoli 160 divjih odlagališč, kar polovica med njimi tudi z nevarnimi odpadki, rak rana ostaja še nesanirano odlagališče Globovnik. V prihodnje je po Pericevih besedah pričakovati predvsem zmanjšanje količine komunalnih odpadnih voda na celotnem porečju, treba bo nadaljevati sanacijo divjih odlagališč, za sanacijo Globovnika pa so podpisali tripartitni sporazum z okoljskim ministrstvom in občino Ilirska Bistrica. Okrepiti nameravajo osveščevalne akcije, je poročala STA.

Foto: spletna stran Parka Škocjanske jame