Od  danes do petka na Osrednjem vadišču Slovenske vojske Postojna poteka usposabljanje kontrolorjev združenih ognjev, ki ga v sklopu lastnega usposabljanja podpirajo posadke letal Slovenske vojske in ameriških letalskih sil.

Usposabljanje poteka v določenih časovnih intervalih. Danes bo to med 10. in 11. ter med 13. in 14 uro.  Jutri in v sredo bomo letala slišali med 10. in 12., 13. in 16. ter med 18. in 20. uro. V četrtek bodo začeli prej in zaključili kasneje. Časovni intervali usposabljanja bodo med 9. in 12. uro, med 13. in 16. med 18. in 20. ter med 21. in 22. uro. V petek nas bodo letala preletavala med 10. in 13. uro.

 Kot so sporočili iz Slovenske vojske, bodo posadke letal bodo v sklopu lastnega usposabljanja urile pilote in tehnično osebje pri zagotavljanju ognjene podpore iz zraka, pri  izvajanju taktičnega poleta in izmika z območja delovanja ter poenotenju postopkov izvajanja letalskih operacij.

Na Počku so  pripadniki 15. polka vojaškega letalstva Slovenske vojske z letali Pilatus PC-9 M Hudournik in 31. lovskega polka z letali F-16.

V Slovenski vojski razlagajo, da kontrolor združenega ognja svetuje poveljniku na terenu o uporabi zračne in drugih vrst ognjene podpore (ladijske, minometne ali artilerijske) in njeni pravilni uporabi ter ob delovanju nadzoruje izvedbo. V sodelovanju z letalskimi enotami usklajuje in zagotavlja tudi podporo z izvidovanjem poti, spremstvom konvojev in nadzorom okolice, s čimer je vzpostavljena celovita zaščita lastnih sil.

Foto: Slovenska vojska 

Državni svet se je novembra lani seznanil z osnutki pokrajinske zakonodaje. To je z osnutkom Zakona o ustanovitvi pokrajin, osnutkom Zakona o pokrajinah s pregledom pristojnosti in nalog pokrajin ter z osnutkom Zakona o financiranju pokrajin. Osnutke je pripravila Strokovna skupina Državnega sveta za pripravo pokrajinske zakonodaje.

Državni svet meni, da so osnutki pokrajinske zakonodaje, ki temeljijo na strokovnih in analitičnih izhodiščih, dobra osnova za javno in odprto razpravo v lokalnih skupnostih o vzpostavitvi druge ravni lokalne samouprave, ki jih Slovenija, z vidika razvojnih potreb in čedalje večje centralizacije, nujno potrebuje. Občinske svete je pozval,  da se do 1. marca   opredelijo do osnutkov pokrajinske zakonodaje in mu posredujejo svoja mnenja. V regiji so na zadnji seji lansko leto omenjeno tematiko obravnavali občinski svetniki na Blokah. Zmotilo jih je, da Bloke niso več Notranjska in predlog, da bi bil sedež osrednjeslovenske regije v Domžalah.  Poslušaj. 

V današnjem nedeljskem klepetu nam je družbo delala svetovna popotnica, avanturistka, antropologinja in turistična vodička iz Postojne Ksenija Čermelj, ki ji tudi najbolj eksotične in neznane dežele niso tuje. Magistrirala je na temo ljudstva Kalaša iz Pakistana, med katerim je tudi bivala. Med svojimi potovanji vedno da poudarek stiku z domačini in spoznavanju lokalne kulture, saj to pomaga širiti obzorja in nas nauči marsikaj novega.

Na svojih potovanjih in še posebej pri posameznih ljudstvih je spoznala, da modrost razumejo kot pomoč drugim in si vedno solidarno pomagajo. Ksenija se zavzema za odgovorni turizem, kar predstavlja obliko pomoči lokalnim prebivalcem, izpostavlja pa tudi, da so pogoji za koncept odgovornega turizma tudi v Sloveniji. Razpeta je med Ljubljano in Kočevjem in je ljubiteljica živali, kadar lahko, pa Postojno večkrat obišče. Več v prispevku.

V oddaji Mladi mladim smo gostili mlado kegljačico iz Novega Mesta,  članico Kegljaškega kluba Pivka. Iris Zoran je proglašena  kot najboljša kegljačica v letu 2020, v kategoriji kadetinje za svoje izjemne dosežke. Na državnem prvenstvu je skupaj s svojo ekipo osvojila prvo mesto, ki jim je prineslo tudi uvrstitev v prvo ligo, kjer tudi zdaj tekmujejo. Kot takratna članica Kegljaškega Kluba Krka se je tudi predstavila na Svetovnem prvenstvu v Nemčiji, kjer je dosegla dve zlati in pa srebrno kolajno. Več, poslušaj! 

FOTO: osebni arhiv

Ne glede na tokratni  razplet zgodbe o financiranju in obstoju Radia Študent, je dejstvo, kako malo je treba, da utihne najstarejša študentska radijska postaja v Evropi oziroma se preobrazi v komercialno radijsko postajo, zaskrbljujoče. Da je delovanje Radia Študent, kot ga poznamo, v interesu širše družbe in je pomembno področju pluralnosti medijev, opozarjajo mnogi.

Svoj pogled na delovanje in pomen radia je  z nami delil Marko Doles. Z Radiem Študent je povezan od sredine devetdesetih let preteklega stoletja. Prvič se je z njim srečal kot član Ane Pupedan, nato postal njegov sodelovec. Z njim se ukvarja tudi strokovno. Diplomsko delo z  naslovom Etnološko muzeološki poskus predstavitve tehnične zapuščine Radia Študent je Marko Doles nadgradil v magistrskem, ki ga je naslovil Muzej Radia Študent med obstoječim in mogočim. Radio Študent pa je proučeval tudi kot laboratorij svobode. Poslušaj.