Zima letos ne skopari s snegom in nizkimi temperaturami in ker seveda to poleg nas občutijo tudi druga živa bitja, je treba poskrbeti tudi zanje. Rejnih živali zunaj pozimi ne zebe, poudarja predsednica Društva za zaščito živali Postojna Silva Bajc in opozarja, da morajo imeti živali poleg toplega zavetja na voljo tudi primerno hrano in vodo, ki jo je treba večkrat zamenjati.

Ob tem ne smemo pozabiti niti na prostoživeče živali, zlasti mačke. Če pa želimo nahraniti race, pozabimo na kruh, saj  jim ta prej škoduje kot koristi. Poslušaj…

Na današnji dan pred 15 leti se je Cerkniško jezero z Rakovim Škocjanom in Križno jamo  pod številko 1600 vpisalo med mokrišča mednarodnega pomena, Ramsarska mokrišča.

Na slovesnost, ki je v cerkniški knjižnici potekala ob odprtju fotografske razstave Valentina Scheina z naslovom »Skrite podobe Notranjskega regijskega parka«, je listino prinesel Tobias Salathe, takratni koordinator Ramsarske konvencije za Evropo. Jezeru in vsem, ki skrbijo zanj,  je zaželel dobrodošlico v klubu elitnih in pojasnil, da naziv mokrišče mednarodnega pomena  priča o izjemnosti Cerkniškega jezera in mu na svetovnem zemljevidu daje še večjo prepoznavnost. Cerkniško jezero je največje ramsarsko območje v Sloveniji, kjer sta mokrišči mednarodnega pomena še Sečoveljske soline in Škocjanske jame.

  Slovesnost leta 2006  

Foto: Ramsar Convention

Januarsko štetje vodnih ptic poteka v Sloveniji od leta 1988, leta 1997 pa je bilo prvič zastavljeno kot celosten, koordiniran in standardiziran popis vodnih ptic na ozemlju celotne Slovenije. Nacionalni koordinator je Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije. 

Prostovoljci preštejejo vodne ptice na vseh večjih vodnih površinah. Letos so jih tretji vikend v januarju. Na Cerkniškem jezeru so  prostovoljci Anže Škoberne, Peter Janjič in  Marjeta Cvetko tokrat opazili 24 različnih vrst ptic. Čeprav so nekaj vrst pogrešali, so vseeno  zadovoljni. Cerkniško jezero je namreč  skoraj po vsej površini zaledenelo, na število je vplivalo tudi prelepo vreme, ki selečih se ptic ni prisilo v počitek. Marjeta Cvetko je v pogovoru povedala tudi, da spremljanje ptic skozi leta veliko pove o stanju njihovega okolja, podatki pa tako pomagajo pri njegovem ohranjanju. Poslušaj. 

Foto: Peter Janjič 

Na spletni strani Narodnega muzeja Slovenije je na ogled pri del razstave z naslovom Muzej skozi zgodovino. Z njo je muzej vstopil v jubilejno, 200. leto delovanja. Razstava prikazuje tiste predmete, ki jih je takratni Kranjski deželni muzej pridobil v prvem desetletju obstoja.

Ta je že v prvih letih delovanja obravnaval področja, ki jih danes pokrivajo trije nacionalni muzeji: Narodni muzej Slovenije, Prirodoslovni muzej Slovenije in Slovenski etnografski muzej. Tako so na spletnem odprtju razstave kustosi iz vseh treh muzejev spregovorili o razstavljenih predmetih. Vodja Kustodiata za nevretenčarje iz Prirodoslovnega muzeja Slovenije dr. Tomi Trilar je postregel z zanimivo zgodbo o prvi opisani jamski živali na svetu, hrošču drobnovratniku, ki je seveda povezana z našo pokrajino, Luko Čečem in grofom Francom Hohenwartom. Poslušaj. 

Foto: Tomi Trilar, Prirodoslovni muzej Slovenije 

Včeraj je prostore Policijske postaje Postojna zapustilo še zadnjih šest prometnih policistov in se pridružilo svoji matični enoti na Moretinih pri Kopru. To je praktično še zaključno dejanje projekta Lybra, s katerim se je PU Postojna že leta 2011 združila s PU Koper.

Odhajajoči prometniki opozarjajo, da se bo s tem poslabšala prometna varnost na območju občin Postojna, Pivka in Ilirska Bistrica, kjer je že doslej primanjkovalo policistov.  Na PU Koper pa zagotavljajo, da bo policija na območju prisotna tako kot doslej. Poslušaj. 

Foto: Valter Leban