Leto: 2021

  • PAOLO TANZE: IDENTITETA JE NEKAJ ZELO OSEBNEGA

    Uradna definicija pravi, da so zamejci slovensko avtohtono prebivalstvo, ki živi v obmejnih območjih sosednjih držav, torej v Avstriji, Italiji, na Madžarskem in Hrvaškem. Danes je zamejskih Slovencev okoli 150 tisoč, od tega okoli 80 tisoč v Italiji. Številke pa ne povedo vsega. Narodnostna identiteta je nekaj zelo intimnega in na obmejnih območjih kompleksnega, nam je povedal Paolo Tanze, ki v Begunjah pri Cerknici  živi 14 let. 

    Z ženo sta se na Menišijo preselila iz Švice, sinova pa drugega doma ne poznata. Notranjci vedo, da je Paolova medijsko bolj izpostavljena žena Barbara pol Nemka in pol Švicarka, sama sicer pravi, da je predvsem Evropejka, Paolo pa z italijanskim imenom in lepo slovenščino s primorskim naglasom še vedno zbuja malo radovednosti. Pravi, da je vprašanje, ki si ga zastavljajo Cerkničani, če je Italijan ali Slovenec, upravičeno. Poslušaj. 

     

     

     Paolo s psičko Lolo. 

     

    Foto: osebni arhiv 

    Avtor:Maruša Mele Pavlin
    • Paolo Tanze  Foto osebni arhiv
  • REKORDER TIM SE PRIPRAVLJA NA PRVENSTVO

    Pred kratkim je potekal dobrodelni projekt “Mladi upi” , ki je namenjen mladim, nadarjenim športnikom, glasbenikom, umetnikom, ki se šele prebijajo na vrh in se zato težje potegujejo za profesionalna ali sponzorska sredstva za razvoj talenta. Med prejemniki denarnih sredstev je tudi 17-letni paraplavalec in  slovenski rekorder v kar dveh kategorijah Tim Žnidaršič Svenšek. Dijak iz  Starega trga pri Ložu se s plavanjem ukvarja skoraj štiri leta in pri tem, kljub prirojeni anomalijo rok, dosega odlične rezultate. Rad bi postal programer, nam je povedal in dodal, da v prostem času zbira in proučuje minerale. Prisluhni pogovoru. Več poslušaj! 

    FOTO: osebni arhiv

    Avtor:Zasebno: Žiga Pangos
  • PETER GEDEI: JAMAR, FOTOGRAF IN GLASBENIK

    Letos pod geslom Raziskujmo, spoznavajmo in varujmo obeležujemo Mednarodno leto jam in krasa. V Oddaji Vaših izbranih pet zato beseda ni tekla le o glasbi, ampak tudi o jamah, natančneje o fotografijah podzemnega sveta. Svoja glasbeni okus in delo nam je razkril jamar, jamarski fotograf in urednik revije Jamar Peter Gedei.

    Prvič ga je v jamo peljal brat, to je bilo na obrobju Planinskega polja, in vse od takrat ga navdušujejo jamski prostori, rovi ter njihova oblika, ki jo tudi rad posname s fotoaparatom. Fotografije  je razstavljal že po celem svetu, bile so  tudi objavljene v uglednih slovenskih in mednarodnih revijah. Izvedeli smo tudi, da  Peter Gedei rad poprime za bas kitaro in zaigra v svojem bendu Anonimus. Poslušaj. 

    FOTO: osebni arhiv

    Avtor:Zasebno: Žiga Pangos
  • REŠITVE ZA GRAD OREHEK ŠE NI

    Grad Orehek, ki je na vzpetini nad vasjo gospodoval že v 13. stoletju, je v slovenskem prostoru arhitekturno posebna in zanimiva stavba, danes žal le še žalosten odsev nekoč impozantnega kompleksa. Grad je  leta 2013 prešel v last občine Postojna. Ta je lani jeseni začela z izvedbo najnujnejših zaščitnih del za ustavitev njegovega propadanja, nekaj se jih bo lotila še letos.

    Kot je povedal župan Igor Marentič, je v teku  prenova strehe glavnega stanovanjskega objekta, za obširnejšo prenovo pa ni denarja v proračunu. Občina pa ni bila uspešna niti na razpisu Ministrstva za kulturo. Grad je kljub propadanju v zadnjih letih zaenkrat gradbeno v dovolj stabilnem stanju, da je njegova obnova mogoča s sorazmerno nizkimi stroški, pa je ob obisku v Orehku ocenil priznani slovenski gradoslovec dr. Igor Sapač. Za to bodo pri tem vztrajali tudi v KS Orehek, pravi predsednica Tina Klanjšek. Poslušaj. 

     

    Foto: Dragana Čolić, Koledar KŠD Orehek (predvojna fotografija) in Dario Horaček, Visit Postojna (grajski kompleks iz zraka)

    Avtor:Zasebno: Mateja Jordan
    • Orehek grajski kompleks Foto Dario Horaček Visit Postojna
    • Grah Orehek Foto Koledar 2002 ŠKD Orehek
    • Grad Orehek 2014 1 foto Dragana Čolić
    • Grad Orehek 2014  2 Foto Dargana Čolić
    • Grad Orehek 2014  Foto Dragana Čolić
  • V PIVKI KMALU GRADBENO DOVOLJENJE

    Avgusta 2018 je pristojno ministrstvo podelilo koncesijo tudi za storitev institucionalnega varstva v domovih za starejše petim domovom v sklopu t. i. “Grozda malih domov”.  Domove bi v občinah Komenda, Loška dolina, Pivka, Železniki in Žiri zgradil investitor Orpea s sedežem v Parizu, upravljanje grozda pa bi prevzela njegova hčerinska družba SeneCura iz Avstrije.  Kot kaže, bodo v regiji zgradili le dom v Pivki, Loški dolini se zaradi nasprotovanja nekaterih sosedov odmika.   

     V Pivki bodo z izvajanjem institucionalnega varstva začeli  31. decembra leta 2022, kar je kasneje od načrtovanega. S tem se strinja tudi ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, ki je na prošnjo družbe podaljšalo pogodbo. Zamujajo, ker je morala Občina Pivka spremeniti občinski prostorski podrobni načrt za »Bedink«, kjer bo stal dom. To ji je uspelo julija lani, na Pivškem pa gradbeno dovoljenje pričakujejo konec februarja ali v začetku marca.

    Gradnja doma v Loški dolini pa je na upravnem sodišču. Za dom v Starem trgu je Upravna enota iz Cerknice SeneCuri že izdala gradbeno dovoljenje. Nanj so se pritožili stranski udeleženci. V SeneCuri pojasnjujejo, da se je pet sosedov sklicevalo na škodljive posledice gradnje na njihovo bivanje ter na načrte pred spremembo občinskega prostorskega načrta, po katerih je bil na lokaciji zasnovan športni park in zelene površine. Dom naj bi po njihovi oceni prinesel neznane ljudi, povečan promet, hrup in emisije.

    Ministrstvo za okolje in prostor RS je pritožbo zavrnilo ter v obrazložitvi v celoti sledilo argumentom upravnega organa prve stopnje. Tožeče stranke pa so septembra lani na Upravnem sodišču RS sprožile postopek za odpravo gradbenega dovoljenja, s katero spodbijajo odločbo ministrstva.  

    Odločitve sodišča torej še ni, o dokončnosti odločitve bo SeneCura  deležnike obveščala ob vseh zaključenih postopkih, tako kot so jih do sedaj o posameznih koraki, nam odgovarjajo in zagotavljajo, da se ves čas trudijo iskati najboljšo rešitev za vse vpletene strani. ” Zaradi nejasnosti izida in predvidoma večletnega trajanja tovrstnega postopka v SeneCuri ocenjujemo, da gre tudi v tem primeru za veliko tveganje glede uspešnosti nadaljevanje projekta zaradi pritožb in s tem za nas to pomeni dodaten zamik projekta, kar pomeni za družbo tveganja in z njimi povezane stroške,” so še zapisali. 

     

     

    Takšen bo dom v Pivki.