Uradno polno ime današnjega praznika je  Prešernov dan, slovenski kulturni praznik. Praznovali so ga že med drugo svetovno vojno, v obliki, kot jo poznamo danes, pa prvič leta 1945. Slovenski kulturni praznik praznujemo na obletnico smrti  Franceta Prešerna

. Med Prešernovimi deli so tudi literarno-satirični epigrami, enega si je prislužil tudi Notranjec Jurij Kosmač. Knjižničar, urednik, pesnik in prevajalec Jurij Kosmač iz Dan v Loški dolini je po  končani šoli v Starem trgu je odšel v Ljubljano, kjer je obiskoval gimnazijo oziroma licej in bil zadnji dve leti Prešernov sošolec. Zaposlen je bil v Licejski knjižici, današnjem NUK-u. Leta 1838 sta skupaj z Miho Kastelicem dokončala popisovanje Starega matičnega kataloga, delo, ki ga je leta 1832 začel Matija Čop.
 V letih od 1830 do 1834 je sodeloval pri Kranjski Čbelici s pesmimi o letnih časih.  In nekdanji sošolec France Prešeren ga je špiknil:

Kdor govoriti kaj ne vé,
On vreme hval’ al toži,
Kdor pevcov péti kaj ne vé,
Od letnih časov kroži.

Od leta 1947 ob slovenskem kulturnem prazniku podeljujejo Prešernove nagrade in nagrade Prešernovega sklada. S Prešernovo nagrado sta za življenjsko delo letos nagrajena pesnik Feri Lainšček in arhitekt Marko Mušič. Med prejemniki nagrad Prešernovega sklada pa je tudi režiser Tomi Janežič s Kruščega v Občini Cerknica. Po desetletju dela v tujini je doma ustvaril predstavi  Še ni naslova  in Sedem vprašanj o sreči  ter zanju prejel nagrado Prešernovega sklada. Predstavi okvire presegata tudi z dolžino, trajata več ur. Za glasilo Slivniški pogledi je nagrajenec povedal: »Mogoče je to res nenavadno. A izkazalo se je – tudi pri nekaterih drugih predstavah, ki sem jih režiral in so bile daljše od običajnih – da so za občinstvo tudi izredno pomembne.« 

Tomi Janežič je trenutno na Norveškem, kjer pripravlja predstavo za tamkajšnje narodno gledališče v Oslu. Po vrnitvi na Notranjsko bo na njegovem domu spet živahno v mednarodno uveljavljenem Studiu za raziskavo umetnosti igre oziroma Ustvarjalnem centru Krušče.

Foto: Katja Legin spletna stran ZDUS 

Dr. Anja Bajda je vodenje kulturnega doma v Cerknici prevzela leta 2016. Osnovnošolska ljubezen do plesa in spodbuda, ki jo je na področju besedne ustvarjalnosti dobila v gimnaziji, sta jo pripeljali v gledališče. Še posebej veliko vlogo pri izbiri poklicne poti je imelo tržaško.  Spogledovala se je s študijem režije in igre, a se na koncu odločila za dramaturgijo. 

Kot pravi, je njena služba v Cerknici zelo dinamična in ustvarjalna. Najbolj osebno ustvarjalno svobodo pa išče v prostem času. Preden je prišla na Notranjsko je namreč kot dramaturginja, režiserka, gledališka kritičarka in scenaristka sodelovala v mnogih kreativnih projektih. Celo domač oljčnik, saj izhaja iz znane oljkarske družine, je spremenila v gledališki prostor … Poslušaj. 

Foto: arhiv Radia 94 

Obdobje karantene je tudi čas, ki ga marsikdo rad izkorišča v gozdu in v naravi, kjer je varno in mirno. Vseeno pa je treba biti previden, saj se človek med raziskovanjem novih poti in območij lahko kaj hitro izgubi. K sreči obstaja nekaj preprostih trikov, s katerimi si lahko pomagate, če s seboj nimate telefona ali če ni signala.

Dobro je denimo imeti kakšen nož ali orodje, poskrbeti je treba za vir ognja, izdelate pa si lahko tudi vrv in s smrekovimi vejami na hitro postavite zasilni bivak. Na neznanih lokacijah si je dobro označevati pot za lažjo orientacijo. Pred mikrofon smo povabili izkušenega inštruktorja preživetja v naravi, Larisa Žurgo, ki nam je zaupal nekaj temeljnih informacij o tem, kako ravnati, če se izgubimo. Poslušaj. 

Občinski svet v Loški dolini je na zadnji redni seji sredi januarja v prvi obravnavi sprejel Predlog Odloka o lokalnih gospodarskih javnih službah v občini.

 Glede na trenja med občino Loška dolina in Javnim podjetjem Komunala Cerknica ter soustanoviteljico Občino Cerknica in večkrat izraženo željo po lastni komunalni službi , se zastavlja vprašanje, ali gre za njej zametek. Župan Janez Komidar razlaga, da ne in da  gre samo za usklajevanje odloka z veljavno zakonodajo. Poslušaj. 

Organizatorji licitacije vrednejših sortimentov lesa, ki so letos na ogled v Pamečah pri Slovenj Gradcu, so v četrtek odprli prejete ponudbe. Skupno več tisoč ponudb je oddalo po zdajšnjih informacijah 50 domačih in tujih kupcev, kar je največ doslej. Organizatorji so z odzivom kupcev zadovoljni. Rezultati licitacije bodo znani 18. februarja.

 Na lanski licitaciji je skupno 865 lastnikov ponudilo 6620 hlodov, skupno pa je 21.001 ponudbo oddalo 43 kupcev iz sedmih držav. Več kot polovico lesa z lanske licitacije so prodali v tujino, največji kupec je bil s Kitajske.

Najvišjo ceno je tudi lani dosegel gorski javor rebraš. Za dobrih sto let star hlod te vrste iz snežniških gozdov je kupec iz Nemčije ponudil 29.161,52 evra, ponujeni hlod pa je po kubičnem metru dosegel 14.414 evrov, kar je bilo oboje največ doslej. 

Ime rebraš izhaja iz posebne oblike rasti javorja.  Njegov les  ima kratka valovita vlakna. Gorski javor rebraš je redek in dokler raste v gozdu, pa ga je težko prepoznati.  Z gotovostjo ga lahko prepoznamo šele, ko je posekan. Na slabših tleh, kot raste gorski javor, večja verjetnost je, da bo rebraš. Gozdarji pravijo, da je hlode gorskega javorja pred prodajo temeljito pregledati. Če so med njimi hlodi z rebrasto strukturo, jih lahko prodamo po precej višji ceni. Les javorja rebraša je zelo zaželen v proizvodni glasbil, iz njega izdelujejo violine ali kitare. Radi ga uporabijo tudi na armaturnih ploščah dragih avtomobilov in na jahtah.

Foto wikipeda 

Vira: STA, Sigd