Ob koncu lanskega leta je izšla slikanica Povodenj, ki jo je izdal Javni zavod Snežnik. Gre za zgodbo domačega avtorja iz Podcerkve, Matevža Haceta, katere namen je vzbuditi nostalgijo na stare čase in navdušiti mlade, ki spoznavajo svet pripovedi in zgodb. Pri izdaji je sodelovalo več akterjev, s svojim prispevkom pa je vsak dopolnil celostno podobe slikanice. Ilustrirala jo je akademska slikarka iz Loške doline, magistrica Karmen Bajec, v kamišibaj obliki pa jo je predstavil lokalni ustvarjalec Miha Razdrih.

Slikanico je dedek Mraz že poklonil otrokom v vrtcu Polhek in mladim bralcem v prvi triadi Osnovne šole. Javni zavod in sodelujoče organizacije, med katerimi so tudi Javni sklad za kulturne dejavnosti, občina Loška dolina in cerkniška knjižnica, želijo predvsem, da pripoved zaživi med mladimi bralci. Več o nastanku, izdaji in ozadju slikanice nam je povedala Romana Nared, turistična vodnica in zaposlena na Javnem zavodu Snežnik.

Triinosemdesetletni Tone Šepec iz Loške doline je že od svojih najstniških let kulturni ustvarjalec. Bil je ugleden kamnosek, preizkusil se je kot amaterski režiser in igralec, napisal pa je tudi veliko število pesmi, ki so bile objavljene v številnih revijah in glasilih. O pesniški zbirki še razmišlja. Že kot otrok je doživel grozote vojne, pomanjkanje in težko življenje. Spomin mu izvrstno služi, svoje pesmi pa velikokrat recitira na proslavah in prireditvah po vsej državi.

Močno je navezan na Loško dolino, umetniški duh pa je udejanjil kot obdelovalec kamna, na svoje stroške pa je postavil več kot 20 spominskih obeležij. Je tudi član Zveze združenj borcev za vrednote NOB, aktiven pa je v številnih društvih. Kot prostovoljec se vedno zavzame in nesebično pomaga tistim, ki potrebujejo pomoč. Zaznamoval je kulturno življenje v Loški dolini in se uveljavil tudi drugod. Med drugim je prejel že več nagrad, tudi častno srebrno priznanje Loške doline. Več v prispevku.

Odvržena plastenka , izdelana je iz nafte, v naravi preživi kar nekaj človeških generacij? Razpada kar 450 let, v morju še dlje. Skoraj nič drugače ni s pločevinkami. Te so sestavljene iz aluminija in železa, v naravi se razgrajujejo od  200 do 500 let. Če vlažilni robčki mašijo kanalizacijske sisteme, se tudi v naravi ne bodo razgradili čez noč. Ne samo tisti, ki se vozimo v službo in po drugih opravkih, tudi tisti, ki se sprehajamo po gozdnih poteh in stezah opažamo, koliko plastenk, pločevink, plastenk, ostankov embalaže, čistilnih robčkov  in po novem tudi mask leži v naravi.

V nekaterih občinah so se težave tradicionalno lotevali na aprilskih čistilnih akcijah, letos ji ne bo, zato se vrstijo pozivi k odgovornemu obnašanju in prošnje občanom, ki jim za svoje okolje ni vseeno, naj se v naravo odpravijo z vrečko za smeti. V Pivki so tako moči združili občina, Krajinski park Pivška presihajoča jezera in tamkajšnje turistično društvo in občane povabili na t. i. plogging, za katerega še nimamo slovenskega izraza.  Logatčanka Maja Nagode, ki k “ploggingu” poziva občane Logatca, pa opozarja, naj ločujemo tudi tako zbrane odpadke.  Skrbi jo tudi prometna varnost, saj so ob cestah največkrat odvržene pločevinke alkoholnih pijač. Eva Kobe iz Notranjskega regijskega parka pa dodaja, da košev za smeti, z izjemo parkirišč in vstopnih točk, v parku ni, saj pričakujejo, da bodo obiskovalci vse, kar bodo v zavarovano območje prinesli, tudi odnesli. Poslušaj. 

Foto: Notranjski regijski park 

 Epidemija je že drugo leto zapored odnesla tradicionalni Gregorjev sejem v Logatcu, ki se je v zadnjih letih zelo posvetil ponudbi sadik in semen ter folklornemu izročilu. Čeprav brez zbiranja pa bodo gregorjevo  danes  obeležili v Hotedršici.

Med znamenitosti kraja sodi tudi črna kuhinja in Kulturno-turistično društvo Hotedršica vabi na sprehod mimo nje,  saj bodo občani  tam lahko dobili domača semena. Obiskovalci, ki se bodo dopoldan sprehodili po vaškem trgu, pa bodo deležni tudi sladkih dobrot, ki jih bodo po izročilu zanje pripravile ptice.

O tem v svoji novi slikanici, ki jo je ilustrirala Alina Asberga Nabergoj, piše tudi Hotenjec Roman Treven. V njej je slovensko ljudsko izročilo povezal s svojo domišljijo. V spremnem besedilu slikanice je etnologinja in kulturna antropologinja Mirjam Perez Zelenc orisala tradicijske predstave o gregorjevem na Slovenskem. Knjigo je uredila in oblikovala Brigita Vehar in je  prav na gregorjevo izšla pri Mimetik design. Nastanek likovne opreme je podprla Območna izpostava Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti iz Logatca.

Na gregorjevo se ptički ženijo je druga avtorska pravljica Romana Trevna, ki je  letos prejel februarsko priznanje Občine Logatec za izjemne dosežke na področju kulture.

Ilustracija iz slikanice 

Foto: JSKD Logatec 

Park vojaške zgodovine je pridobil še en pomemben eksponat povezan z nacionalno vojaško zgodovino. Gre za krak elise helikopterja Mi-8, ki je bil 3. julija 1991 poškodovan pri pristanku pri vasi Hrastje – Mota pri Radencih. Posadka Jugoslovanskega vojnega letalstva je zapustila helikopter, pripadniki slovenske teritorialne obrambe in člani aerokluba Murska Sobota pa so ga po cesti prepeljali na letališče v Murski Soboti, kjer so ga skrili v bližnji gozdiček, sporočajo iz Parka vojaške zgodovine.

Helikopter so onesposobili tako, da so mu sneli eliso in še nekaj vitalnih delov ter ga barvito porisali z oznakami TO. Na helikopterju so zapisali tudi novo ime, ki so mu ga nadeli – »Vrček«. Jugoslovanska vojska kljub intenzivnemu iskanju helikopterja ni odkrila, zato je ob letališču ostal do konca sovražnosti, potem pa ga je slovenska stran v skladu z določili brionskega sporazuma vrnila.

Aeroklubu Murska Sobota je uspelo enega od krakov elise ohraniti kot dragocen spomin na dogajanje med vojno. Ob 30. obletnici osamosvojitve Slovenije pa so se ga odločili predati Parku vojaške zgodovine v trajno hrambo. PVZ je hvaležen tako aeroklubu kot  družbi Slovenski državni gozdovi, ki je poskrbela za prevoz deset metrov dolgega kraka od Prekmurja do Pivke.

Vir: PVZ