Ribiška družina Cerknica se je po 23 letih odločila prekiniti mletje sodnih mlinov. V Ribiškem kotu na Cerkniškem jezeru bo prisotna le še kot eno izmed društev, ki se bodo  tam predstavljala s kulinariko. Objekt stoji na zemlji, ki je v lasti Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov RS, kar je vsa leta  onemogočalo obnovo požgane brunarice. Z dogovorom, ki ga je ribiška družina sklenila z Občino Cerknica, pa se bo tudi to spremenilo.

Zemljišča, na katerem stoji požgani objekt, sklad tudi občini ne želi prodati, ji je pa za 99 let podelil stavbo pravico. Predsednik Ribiške družine Miha Urh poudarja, da so ribiči zelo zadovoljni, da bo občina dobila parcelo v najem, saj lažje pridobiva dokumentacijo. Občina pa je Ribiški družini Cerknica priznala minula vlaganja v Ribiški kot, saj je ta poskrbela tako za električni  kot vodovodni priključek, in ji izplačala 30 tisoč evrov odškodnine, kolikor je vlaganja ocenil uradni cenilec. Ribiči bodo denar skušali oplemeniti na razpisih in ga vložiti v svoj ribiški dom, njegovo okolico in opremo. Poslušaj podrobnosti. 

Foto: Ljubo Vukelič, Občina Cerknica 

Slovenski pravnik, upravni uradnik, politik in narodni buditelj Anton Globočnik pl. Sorodolski s svojim delom ni zaznamoval le današnjega slovenskega prostora, pač pa tudi naše kraje in mesto Postojna. Kot okrajni glavar v Postojni je uredil dostop do Postojnske jame, pred njo dal urediti park, v njej je napeljal električno razsvetljavo in železniške tire,  poskrbel pa je tudi za njeno reklamo. 

Leta 1880 je  slovenskim županom spisal knjižico o njihovih pristojnostih, opravkih in dolžnostih na vseh področjih njihovega delovanja in življenja takratne skupnosti. Ponatis knjige Nauk slovenskim županom je pred več kot desetletjem izdala založba Maks Viktor. Direktor Tomaž Čeč razlaga, da je knjigo našel po naključju in ob branju ugotovil, da je aktualna tudi za današnje čase. Čeprav je Anton Globočnik sodeloval v gibanju za politično združitev Slovencev in pri sestavljanju slovenskega narodnega programa, se udeležil slovanskega kongresa v Pragi in naredil arheološki zemljevid Kranjske, na Dunaju šolani pravnik očitno ni poznal besedišča, ki bi zakonodajo primerno predstavilo v slovenščini. To je prepustil Franu Levstiku. Poslušaj. 

Sagi o ropotiji, ki jo na svojih parcelah skladišči Postojnčan Franc Gulja, ni videti konca. Čeprav je medobčinski inšpektorat v zadnjih letih že večkrat odredil odvoz nezakonito odloženih komunalnih odpadkov, nazadnje prejšnji teden, okoljska inšpekcija pa izrekla številne ukrepe in globe, dolgoročne rešitve še ni videti. Kot je pojasnila vodja Neva Šibenik, se z odpadki na zemljiščih v okolici objekta na Ulici Luke Čeča 2 v Postojni ukvarjajo že od leta 2014.

Tudi državna Inšpekcija za okolje in naravo v tako imenovanem »primeru izrabljenih vozil, sestavnih delov vozil ter skladiščenja neregistriranih vozil« vodi več postopkov. Že pred tremi leti so lastniku prepovedali skladiščenje in razstavljanje izrabljenih motornih vozil na vseh parcelah ter odredili odstranitev vseh vozil in njihovih delov, zaradi nespoštovanja ukrepa pa mu kasneje naložili več denarnih kazni.  Skupni znesek – do danes se je nabralo za skoraj 40 tisočakov, pa  kljub sklepom o izvršbah ni bil poravnan. Poslušaj. 

Ministrstvo za okolje in prostor je 19. februarja objavilo javno razgrnitev Pobude za državno prostorsko načrtovanje za ureditev oskrbe prebivalstva slovenske Istre in kraškega zaledja s pitno vodo. Gre za projekt ureditve akumulacije na vodotokih Suhorca in Padež, ki mu v Civilni iniciativi Ohranimo Brkine ostro nasprotujejo. Čeprav je projekt za lokalne prebivalce izjemno pomemben, saj močno posega v njihovo okolje, jih ministrstvo o objavi pobude ni posebej obvestilo.

V CI so za javno razgrnitev izvedeli  zgolj štiri dni pred iztekom roka za oddajo pripomb. Predstavnik CI Mario Benkoč je nad takim ravnanjem ministrstva zgrožen. Kljub temu, pravi, se bodo potrudili in v roku pregledali več kot 330 strani gradiva, ki ga je ministrstvo objavilo na svoji spletni strani. Pripombe so nujno potrebne, še dodaja, saj projekt prinaša prekomerno degradacijo neokrnjene narave in življenjskega okolja lokalnega prebivalstva. Ob tem poudarja, da ima ministrstvo za okolje pri reševanju oskrbe Istre s pitno vodo na voljo druge, veliko bolj sprejemljive in tudi cenejše rešitve. CI podpira velika večina prebivalcev iz cele regije in vse tri kraške občine. Njihova stališča pa podpira tudi stroka. Proti projektu so se namreč že opredelili v Parku Škocjanske jame, Unescu in Zavodu za varstvo narave. Poslušaj. 

Foto: Fb profil civilna iniciativa Ohranimo Brkine 

V okviru avstrijskega prvenstva je v Beljaku potekalo tudi slovensko državno prvenstvo v zimskem triatlonu, kjer je Logatčan Bojan Trojar, član Triatlon kluba Logatec dosegel tretje mesto.

Bojan Trojar je eden izmed ustanoviteljev Triatlon kluba Logatec, član odbora triatlonske zveze Slovenije in pa selektor Age reprezentance triatlonske zveze Slovenije v kateri so tekmovalci stari od 18 do 80 let.  Na lanskem svetovnem prvenstvu v triatlonu je Bojan Trojar bron zgrešil za eno stotinko, zato letos upa na boljši rezultat. Več poslušaj! 

FOTO: osebni arhiv