V 19. stoletju je bila mlinska obrt na Slovenskem, še posebej na kmetijskih območjih, nekaj običajnega. V tistem času so bili lastniki mlinov fevdalni veleposestniki, ob koncu stoletja pa je prišlo do modernizacije. Številni mlini v naših koncih so bili postavljeni ob potokih, ki se zlivajo v Cerkniško jezero. Konstrukcija mlinov oz. “malnov” je bila pretežno lesena, uporabljali pa so različne vrste mlinskih kamnov. Tudi pri Petričevih na Lipsenju so imeli svoj mlin. Milena Petrič nam je zaupala nekaj o zgodovini in družinski tradiciji mlina, ob katerem teče Šteberščica.

Petričevi so pridelovali črno, belo in enotno moko, pa tudi krmo za živino. Včasih je bilo delovanje mlina odvisno od več dejavnikov, predvsem od količine vode, pa tudi pšenica je morala biti ustrezno vlažna. Dandanes se sicer uporabljajo valjčni mlini, ki celoten proces mletja zelo pospešijo. Mlin od leta 2014 ne deluje več, družina pa bo mogoče v prihodnosti zopet obudila njegovo delovanje. Več v prispevku.

Včeraj so v Sloveniji potrdili 1032 okužb z novim koronavirusom. Opravili so 6637 PCR-testiranj, kar pomeni, da je bilo pozitivnih 15,5 odstotka testov. Kot pravijo na NIJZ se med ljudmi širi angleški sev, ki je bolj kužen.To zaznavajo tudi v regijskem štabu civilne zaščite.

Poročali smo že, da so v Domu starejših občanov Ilriska Bistrica zboleli že dvakrat cepljeni stanovalci, a potek bolezni je blag. Poslušaj. 

V Zdravstvenem domu Ilirska Bistrica so minuli teden vzpostavili cepilno ambulanto, v kateri štirikrat tedensko potekajo vsa cepljenja proti covidu-19. Doslej so cepljenje izvajali zdravniki v svojih ambulantah, vendar je zaradi različne starostne strukture pacientov v posameznih ambulantah prihajalo do razlik pri precepljenosti določenih starostnih skupin.

Trenutno na cepljenje vabijo starejše od 75 let, je povedala vodja cepilne ambulante Dijana Godec. Vse, ki bi se želeli cepiti, v ZD Ilirska Bistrica pozivajo, naj prijavo oddajo pri svojem osebnem zdravniku. Na Bistriškem so s cepljenjem sicer začeli konec lanskega leta. Najprej so v skladu z nacionalno strategijo cepljenja proti covidu-19 cepili stanovalce in zaposlene Doma starejših občanov in zdravstvene delavce. Več v prilogi. 

V Slovenji se po dveh letih znova pogovarjamo o ustanovitvi pokrajin. Po zadnjem predlogu strokovne skupine naj bi se  primorsko-notranjska statistična regija razdelila. Občine Cerknica, Loška dolina in Bloke bi skupina vključila v Osrednjeslovensko pokrajino s sedežem v Domžalah;  Postojno, Pivko in Ilirsko Bistrico pa v pokrajino z Imenom Primorsko-notranjska s sedežem v Kopru. 

Na to je svet primorsko-notranjske regije predlagal, da  da se celotna primorsko-notranjska razvojna regija skupaj z obalno-kraško razvojno regijo  združi v Primorsko-notranjsko pokrajino. Župan Občine Postojna Igor Marentič se zaveda, da bo Postojna na obrobju nove pokrajine, kjer bo prednjačila Mestna občina Koper. Poslušaj. 

Občinski svet v Loški dolini je konec februarja  sprejel  letošnji proračun. V Loški dolini računajo, da se bo v proračun prililo 4,5 milijona, odhodkov pa načrtujejo za 5,8 milijona evra. Župan Janez Komidar razlaga, da se neporabljena sredstva iz lanskega leta prenesejo in pokrijejo razliko.

Tudi tokrat je največ denarja namenjenega urejanju kanalizacijskega sistema ter tekočemu vzdrževanju občinski cest. Lotili se bodo tudi treh gradbenih projektov, to so kulturni dom v Starem trgu, prizidek k zdravstveni postaji in  gasilski dom v Babnem Polju, kjer dela že nekaj časa potekajo. Poslušaj. 

Foto: Občina Loška dolina