Akademskega glasbenika Mitjo Dragoliča v domači Cerknici najbolj poznajo kot dirigenta Godbe Cerknica, v Grosuplju pa kot profesorja na tamkajšnji glasbeni šoli. Klarinetisti, tako godbeniki kot učenci, in njegovi poklicni kolegi, pa se od februarja z njim srečujejo tudi kot z avtorjem zbirke, ki pomaga pri učenju in poučevanju klarineta. Zasnoval jo je na podlagi lastnih pedagoških izkušenj.

Publikacije Lestvice drugače 1, 2, 3 in  publikacijo z naslovom Zbirka vaj, ki vključuje tonske in tehnične vaje, zaokrožuje peti del zbirke, ki je pred izidom. Da  so izdaje prijazne tudi na pogled, je poskrbel vizualni umetnik Martin Petrič. Zbirka je sicer prvenstveno namenjena glasbenim šolam. Prav pa bo prišla tudi ljubiteljskim glasbenikom, ki so formalno izobraževanje že zaključili. Poslušaj. 

Foto: arhiv Mitje Dragoliča 

Na današnjo nedeljo po prvi spomladanski luni obeležujemo veliko noč. Pravimo ji tudi Vuzem in označuje najpomembnejši krščanski praznik. Zgodovinsko gledano gre za obdobje, ki so Izraelci obeležili spomin na rešitev iz egiptovske sužnosti. Z njim kristjani praznujejo Jezusovo vstajenje od mrtvih, zato je to čas upanja in veselja. V tem času so pomembni tudi drugi dnevi, kot je veliki četrtek, ko delamo pirhe, veliki petek, ko velja strogi post, in velika sobota, dan kuhanja in pripravljanja jedi. Velikonočni ponedeljek pa je dela prost dan in pirhi bolj pridejo na svoj račun.

Vsak dan med prazniki ima svojo vlogo. Velika noč je največji dan po 40 dneh posta. Na 50. dan po veliki noči pa nastopijo binkošti, ki označujejo prihod svetega Duha. Nekaj o veliki noči nam je povedal tudi župnik župnije Dolnji Logatec, Janez Kompare, ki je izpostavil, da ne moremo praznovati z zamerami in da v trpljenju najdemo tudi upanje. Poslušaj.

Foto: wikipedia

Bloke ne slovijo le kot ena hladnejših pokrajin na Slovenskem, zanimive so tudi – če ne predvsem – zaradi svojih prebivalcev. Lepe spomine imajo tudi tisti, ki so večino otroštva in mladosti preživeli v hribih in gozdovih Bloške planote. Eden od teh je čarodej, organist, čebelar, glasbenik in nekdaj tudi zborovodja otroškega pevskega zbora ter poznavalec bloške zgodovine in stare mlekarne, Janez Marolt. Čeprav sedaj živi v Velikih Laščah, se redno vrača v domači kraj. Je tudi član mednarodnega kluba čarodejev. Večkrat nastopa po vrtcih, šolah, sejmih in oratorijih, s svojimi čarovniškimi triki in glasbo pa navdušuje tako otroke kot odrasle.

Dobro se spominja svoje prve predstave, vedno pa ga je navduševal tudi cerkveni nauk, ker je neposredno povezan z igranjem orgel, ki jih še vedno igra tudi na Blokah. Je tudi glasbenik, včasih je prepeval v mešanem pevskem zboru. V rodni kraj se redno vrača, saj obišče svoje sorodnike in prijatelje,  po Blokah pa rad kolesari in gozdari. Ukvarja se tudi z naravnim čebelarstvom. Več v prispevku.

Letos na Blokah blagoslov velikonočnih jedi zaradi trenutne situacije poteka nekoliko drugače – župnik se bo peljal skozi vasi na Blokah in iz avtomobila blagoslavljal prinešeno hrano. Velika sobota je dan, ko se verniki običajno zberejo v cerkvah, saj tam blagoslovijo velikonočne jedi, od katerih vsaka pripoveduje svojo zgodbo o Jezusu. Najpogosteje se na krožnikih znajdejo šunka, kruh, hren, pisanke in seveda potica. To so hkrati tudi simboli oz. krščanska znamenja.

Pri obredu oz. praznovanju se zavemo božjih darov, velika sobota pa je dan čaščenja božjega groba. Z velikim četrtkom in petkom sestavlja velikonočno tridnevje. Več o velikonočnih tradicijah in simboliki velikonočnih jedi nam je zaupal Simon Virant, župnik župnije Bloke.

Foto: Wikipedia

Notranjski regijski park je s fotonatečajem Vsi obrazi Cerkniškega jezera  iskal fotografije, s katerimi bo opremil nastajajoči center za obiskovalce. Ker je potreboval točno določene motive, je natečaj razdelili na sklope, te pa na nekaj kategorij in obljubil, da bo nagradil  eno fotografijo iz vsake posamezne kategorije vsakega sklopa. Predstavnica za stike z javnostjo Eva Kobe pravi, da so dobili lepe fotografije in držali obljubo.

Za zdaj pogrešajo fotografijo iz preteklosti. Ribolov pa je bil za ene vsakdanji opravek, za druge malo bolj skrit, ne eni ne drugi se tako niso fotografirali. Če pa je po kakšnem ključu vseeno nastala kakšna fotografija ribolova pred letom 1950,  jo bo Park še vedno vesel.  Več v prispevku. 

Foto: Radio 94