Po uničujočem žledu leta 2014 je bilo poškodovanih več kot 80 odstotkov gozdnih zemljišč v lasti Občine Postojna. V naslednjem letu so morali zaradi nevarnosti razmnoževanja lubadarja posekati še večino tistega, kar je po žledolomu ostalo v gozdu. V občini so pripravili obsežen načrt pogozdovanja, ki so ga skozi ves ta čas postopoma uresničevali, cilj pa je ponovno vzpostaviti rastlinsko biodiverziteto.

V sredo je ponovno na vrsto prišel Sovič, a tokrat nekoliko drugače kot smo pogozdovanja bili vajeni do zdaj. Pri delu smo zmotili Andreja Vidmarja, vodjo gozdnega obrata Postojna, drevesa pa so mu pomagali saditi otroci postojnskega vrtca. Posadili so sadike divje češnje in lipe, vsega skupaj 80 sadik.

Okoljska aktivistka Maja Nagode  iz Logatca izpostavlja velik problem naše družbe, v zadnjih letih se zelo povečuje količina odpadkov. Leta 2019 smo presegli mejo pol tone. Prebivalec Slovenije je povprečno pridelal 509 kg odpadkov. Boji se, da bodo podatki za lansko leto še bolj skrb zbujajoči. Zaradi prevzemov hrane in pijače se bo še posebej  povečala količina embalaže.

Poziva k njenemu zmanjševanju in pravilnemu ločevanju.  Med embalažo se velikokrat  znajde tudi plastika, ki je tam ne bi smelo biti.  Med embalažo denimo sodijo plastenke, jogurtovi lončki, vrečke, v katerih so testenine,  polomljene plastične igrače pa ne. Ko embalažo odlagamo, pa nikar ne pozabimo, da nismo zadnji ljudje, ki jo imamo v rokah. Pomislimo na zaposlene v sortirnicah in jo izpraznimo! Poslušaj. 

Foto: wikipedia 

V Hotedršici že leta organizirajo čistilne akcije, žal pa letošnja epidemiološka slika ne dopušča akcij, kot so jih bili vajeni v preteklih letih.  lanskem letu je zaradi prepovedi druženja akcija celo odpadla, zato so se letos odločili za nekoliko drugačen pristop.

V aprilu in maju so v prostorih krajevne skupnosti Hotedršica na razpolago vrečke za smeti in zaščitne rokavice, ki jih lahko krajani prevzamejo za zbiranje odpadkov v naravi, ko jih napolnijo, pa jih lahko odložijo pri šoli v pripravljene zabojnike.

Postojnski Rod kraških viharnikov je najstarejše še delujoče taborniško društvo v Sloveniji. Tako kot slovensko taborništvo nasploh letos praznuje 70 let. Prav toliko časa že vzgajajo otroke in mlade v duhu življenja z naravo, hkrati pa na temo varovanja okolja ozaveščajo tudi ostale občane.

V zadnjem letu so se srečevali preko Zoom aplikacije, zdaj pa se spet zbirajo tam, kjer se najbolje počutijo – v naravi.  Poslušaj.

Nedavna pozeba je bila usodna za večino sadnega drevja. Prizadela je sadjarje in kmetovalce, pa tudi najpomembnejše opraševalce, čebele. Predsednik čebelarskega društva Pivka, Franko Dolgan, zato priporoča, da se s košnjo počaka, dokler cvetlice ne odcvetijo.

Za čebele so namreč glavni vir hrane ravno cvetlice na travnikih in zelenicah ob hišah.