Z Blok izvira slovenska atletinja in slikarka Milena Usenik, 86-letnica, ki je bila dvakrat na olimpijadi. Po uspešni športni karieri se je usmerila v slikarstvo, študirala pa je na Akademiji za likovno umetnost. Predstavila se je na mnogih skupinskih in samostojnih razstavah doma in v tujini. Je dobitnica letošnje nagrade za življenjsko delo Riharda Jakopiča in svoja dela poleg drugih umetnikov te dni razstavlja v Galeriji Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov.

Razstava bo odprta do 15. maja, podelitev nagrad pa bo v mesecu juniju. Milena rada slika istrska dvorišča in baladurje, prevzela jo je istrska svetloba, ki je istrski kolorit povezala z njenim rojstnim krajem na Blokah. Slika v tehniki akrila in olja, rada pa ima tudi morje. Večkrat se vrne na Bloke in v Istro, kjer je z možem preživela veliko let. Sedaj živita v Logatcu in Ljubljani. Poslušaj.

Anja Zdovc je študentka 3. letnika na univerzi v Oxfordu v Angliji. Mnogi o študiju v tujini le sanjajo, Anji pa se je želja o tem uresničila.

Kako se študij na tujem razlikuje od študija doma, katere so pozitivne in negativne plati enega in drugega in kako se sploh lahko uresničijo sanje o študiju v tujini,  nam je Anja povedala v oddaji Mladi mladim. 

Pred desetimi leti je v Park vojaške zgodovine prišla podmornica P-913 Zeta. Sloveniji jo je v znak dobrega sodelovanja med državama podarila Črna gora, že desetletje pa podmornica navdušuje tako zaposlene kot tudi obiskovalce. Pogovarjali smo se s strokovnim delavcem v Parku vojaške zgodovine Pivka, Boštjanom Kurentom, ki nam  je o podmornici povedal več.

Največ težav je povzročal prevoz podmornice do parka. Boštjan nam je povedal, kako je vse skupaj potekalo in zakaj je tako pomemben eksponat prišel ravno k nam. Podmornica kot ena izmed najbolj priljubljenih eksponatov v Parku vojaške zgodovine Pivka navdušuje že 10. leto zapored.

V CI Ohranimo Brkine so veseli, da je parlamentarni odbor za okolje obravnaval problematiko zajezitve brkinskih potokov Suhorca in Padež za potrebe vodooskrbe Istre. Čeprav so člani odbora zavrnili predlagani sklep, da bi ministrstvo za okolje in prostor ustavilo postopek priprave DPN za zajezitev Suhorce in Padeža in preverilo še druge možnosti, so zadovoljni, da je do sklica seje sploh prišlo.

V CI opozarjajo, da bi 57- in 10-metrski jez poplavila celo dolino potoka Suhorca in del doline potoka Padež. S tem bi uničili neokrnjeno naravo, habitate več evropsko zaščitenih živalskih in rastlinskih vrst, kot pritok reki Reki pa bi ogrozili svetovno dediščino in povzročili izgubo UNESCO statusa. Zmanjšal bi se turistični potencial Brkinov in Vremske doline, bistveno pa bi se poslabšala tudi kakovost bivanja domačinov. Predvsem pa bi bila to slaba voda, ki si je na Krasu in v Brkinih ne želijo.Zastavlja se tudi vprašanje, ali bi do te vode sploh prišli, saj je Suhorca potoček, ki je vsako leto bolj suh, kot ugotavljajo domačini. Izračuni pretokov vode na tem območju, ki jih predstavljajo projektanti, pa so po mnenju iniciative povsem zgrešeni. V CI sicer so prepričani, da je cenejša, hitrejša in okolju bistveno bolj prijazna rešitev v povezavi kraškega, ilirskobistriškega in rižanskega vodovodnega sistema, ki je bogat s čisto in kakovostno podzemno vodo. Zato bodo na svojih stališčih vztrajali in naredili vse, da do sprejetja DPN za zajezitev Suhorce in Padeža ne bo prišlo. Več v prispevku. 

Foto: CI Ohranimo Brkine