Tako za občane kot za godbenike prvomajska budnica sodi med najlepše in najbolj prešerne nastope v godbeniškem letu. Pihalni orkestri se jim niti v času epidemije niso odpovedali.  Spomnimo, da je Zveza slovenskih godb celo lansko leto, ko je bilo v tem času praktično vse zaprto, pripravila prvomajsko budnico. Poslušali smo jo po radiu, med pihalnimi orkestri, ki so sodelovali v projektu, je bilo tudi Kulturno društvo Godba Cerknica. Najboljši ljubiteljski pihalni orkester v državi bo letos naredil še korak naprej, razlaga dirigent Mitja Dragolič. Po Cerknici bodo za prvi maj korakale štiri manjše godbene skupine.

Vodstvo pihalnega orkestra je v zadnjem dobrem letu zelo osredotočeno na ohranjanje stika med člani orkestra,  ki združuje glasbenike različnih starosti, zahvaljujoč predvsem godbeni šoli, pa ima tudi veliko mladih. Prav zato je orkester, kot je cerkniški, tudi zgleden primer medgeneracijskega sodelovanja. Tudi že sivolasim članom konference ali snemanja z uporabo Zooma ne predstavljajo težave. Mitja Dragolič pa verjame, da jim pomanjkanje skupnih vaj ne bo prineslo prevelikih zadreg; pri mlajših stavi na zagnanost in pri starejših na izkušnje. Poslušaj. 

Tako le bilo leta 2019. 

Foto: Ljubo Vukelič, Občina Cerknica 

Ob  podpisu sporazuma za obnovo ceste med Parjami in Jurščami v občini Pivka je minister za obrambo Matej Tonin dejal, da  MORS  na ta način podpira vse lokalne skupnosti, ki imajo omejitve  ali druge težave zaradi delovanja slovenske vojske. Po njegovih besedah naj bi bil dogovor sklenjen tudi z občino Postojna, kar pa na postojnski občini zanikajo in pojasnjujejo, da novega dogovora strani nista sklenili. 

Dogovor je bil sklenjen konec leta 2020 in je pokril obdobje do 31. decembra lani. . Na podlagi tega  dogovora  je ministrstvo poravnalo znesek 252. tisoč evrov  za sofinanciranje GRC Postojna. Poslušaj. 

Do  22. aprila je Inštitut za mikrobiologijo in imunologijo Medicinske fakultete v Ljubljani epidemiološki službi prijavil 63 laboratorijsko potrjenih primerov hemoragične mrzlice z renalnim sindromom (HMRS), po domače mišje mrzlice.

Oboleli bolniki prihajajo iz že znanih žarišč,  osem primerov je tudi iz primorsko-notranjske regije, največ iz Občine Cerknica. Previdno ob opravilih, in ne pozabimo na higieno tam,  kjer bi lahko prišli v stik z mišjimi iztrebki, na primer pri čiščenju kleti in drvarnic ali delu v naravi. Če čistimo dlje časa zaprte prostore, uporabimo rokavice, si zaščitimo obraz, temeljito prezračimo prostor, površine, kjer so bili iztrebki ali mrtve miši, pa razkužimo. Če bomo imeli srečo s sončnimi urami, si bomo že ta konec tedna lahko privoščili piknik v naravi. Zaščitimo hrano, ne poležujmo na tleh, umivajmo si roke in ne pijmo iz izvirov. Poslušaj. 

Prikaz: NIJZ 

V okviru projekta Pokrivala na Notranjskem Društvo Dolomitne lutke izvaja zanimivo raziskavo o klobučarski obrti na Notranjskem, ki je bila v ospredju do 19. stoletja. O klobučarstvu v Loški dolini je pisal tudi Janez Kebe, Slovenski etnografski muzej pa hrani celo nekaj objavljenih fotografij iz Loža, ki so povezane s klobučarstvom. Projekt sicer poteka v okviru LAS Notranjska, vanj pa je vključenih več projektnih partnerjev. Praktični del projekta se začne junija, zdaj poteka zbiranje podatkov in raziskovanje.

Vseeno pa na Notranjskem ni takšne tradicije klobučarstva, kakršna je pri izdelavi polhovk, zato so vse informacije o zgodovini in postopkih izdelave klobukov še kako dobrodošle. Klobuki so bili večinoma iz volnene polsti, včasih pa tudi iz goveje ali zajčje dlake. Polhovke so nosile tudi ženske in otroci, saj niso bile samo pražnje pokrivalo. Več o tradiciji klobučarstva na Notranjskem nam je povedal ustanovitelj in predsednik Društva Dolomitne lutke, Matej Kržič. Poslušaj.

Najpogostejši vzrok gorskih nesreč je zdrs in nato padec, kar velja tako pozimi kot poleti. Do zdrsa največkrat pride pri sestopih, ko so ljudje že nekoliko utrujeni ali pa jim popusti koncentracija, vse več nesrečam pa botruje tudi želja po čim boljših fotografijah in selfijih. Pred kratkim smo bili priča zdrsu zaradi selfija tudi na Nanosu, kjer se je pohodnica pomikala ritensko in padla s pečine. Hudo ponesrečeno in brez zavesti so s helikopterjem prepeljali v šempetersko bolnišnico, a je zaradi hudih poškodb kasneje umrla. Naš sogovornik je tokrat Jani Bele z Gorsko reševalne zveze Slovenije.  Poudaril je, da se med samim fotografiranjem ne smemo spozabiti, vedno moramo imeti v mislih, kje smo in kam stopamo, nikakor pa se v gorah ne pomikajmo ritensko. 

Še vedno velja, da se odpravimo v gore primerno obuti, predvsem Nanos je tak, kjer imajo največ intervencij zvitih in zlomljenih gležnjev zaradi prenizke obutve. Precej je tudi intervencij zaradi onemoglosti, kajti vse poti na Nanos vodijo po južni strani, kjer zaradi pomankanja sence in dehidracije hitro nastopita slabost in vrtoglavica, zato naj ne bo odveč nasvet, da se na Nanos odpravimo čim bolj zgodaj, v jutranjem hladu. Poslušaj. 

Foto: wikipedia