Glasbeniki Postojnske godbe 1808 so aktivni že od 19. stoletja, ko se je po Sloveniji mudila Napoleonova vojska. Predsednica in klarinetistka Postojnske godbe Sara Lumbar pravi, da jih tudi karantena ni čisto utišala, je pa imela velik vpliv, saj je ravno pri pihalih in trobilih največ kapljičnega prenosa. Poletje so preživeli na vajah zunaj, na prostem, v zimskem času pa vaj skorajda ni bilo.

Godba je do zdaj gostovala že skoraj po vsem svetu, letos pa bodo zaradi nastale situacije potovanja skrčili na nastope v Sloveniji.

Skozi zgodovino se je spreminjal tudi repertoar skladb, včasih so bile to predvsem vojaške koračnice, v moderni dobi pa jih skorajda ni in prevladujejo predvsem preobleke znanih pesmi.

Število članov se ves čas vrti okrog 45, od najmlajših, ki so še v osnovni šoli pa do veteranov starih blizu 80 let.  

Lanska raziskava Fakultete za šport je pokazala porazne rezultate telesne pripravljenosti osnovnošolcev  po samo pol leta ukrepov, ki so med ostalim narekovali zaprtje šol in nedelovanje športnih klubov in društev. Posledice pa se že kažejo tudi pri kakovosti in razvoju športa na članskem nivoju, ugotavljajo na Športni zvezi Postojna. S tem tednom so se sicer tudi na športnem področju razmere nekoliko sprostile.

To pozdravlja tudi tajnik zveze Tomo Tiringer in zagotavlja, da klubom in društvom omogočajo kolikor je le mogoče normalno delovanje. Tekmovanja na višjih nivojih potekajo zadnjih 14 dni, več tekem je v prazni športni dvorani odigralo tudi Košarkarsko društvo Postojna. S tem tednom pa so sproščena tudi tekmovanja v organizaciji panožnih športnih zvez. Poslušaj. 

Potem ko se je zaradi upada zaposlovanja in večjega števila prijav tistih, ki jim je ob koncu leta prenehala zaposlitev za določen čas, število brezposelnih v Sloveniji povečalo, je trenutna situacija nekoliko bolj optimistična.

Brezposelnih je v Občinah Pivka, Postojna in Ilirska Bistrica sicer nekoliko več kot lani, večja pa je tudi ponudba zaposlitev, poudarja vodja koprske območne službe Zavoda RS za zaposlovanje Vladimir Popović. V primerjavi s prvimi meseci lanskega leta pa bistvenih razlik ni. Ob koncu marca je bilo sicer v postojnski občini na zavodu prijavljenih 624, v ilirskobistriški 375, v pivški pa 200 oseb.

Med bolj prizadetimi zaradi epidemije so tudi turistični ponudniki – od velikih hotelskih verig do podeželskih rokodelcev, ki svoje izdelke ponujajo obiskovalcem turističnih  znamenitosti. Da slednjim in vsem ostalim iz domače občine pomaga s promocijo, se je odločil Javni zavod Snežnik.

Danes med 10 in 16. uro vabi pred grad Snežnik na predstavitev turističnih ponudnikov iz Občine Loška dolina. Direktor zavoda Zdenko Truden pričakuje, da bo danes v Loški dolini precej obiskovalcev, ki jih ponudniki lahko nagovorijo. Želi si,  da se tudi s pomočjo današnjega dogodka ponudniki povežejo. Kot pravi, je Loška dolina majhna in lahko uspe le s povezovanjem kot celovita turistična destinacija. Poslušaj. 

Loško dolino imenujemo tudi Dežela ostrnic. 

Foto: Javni zavod Snežnik 

Ob vznožju Nadliškega hriba pod cerkvijo sv. Urha na Blokah so dobro vidne razvaline gradu Nadlišek. Tam je stal protiturški tabor in na tistem mestu si je turjaški grof Auersperg, oz. Andrej Turjaški, postavil lovski dvorec. Njemu gre zasluga, da so zgradili tudi cerkev Sv. Trojice in še eno bloško znamenitost, ravniški b’č. V 17. stoletju je sicer grad propadel.

Leta 1930 je tam nastal lovski dvorec Pajkovo in del gozdov naokrog je kupil Karl Kovač iz Loške doline. Na dvorcu je nekaj časa celo živel, imel pa je tudi oskrbnika. V dvorcu je bilo veliko opreme in trofej. Sredi druge svetovne vojne so Italijani pokončali oskrbnika in dvorec požgali, ostale pa so razvaline in spomini. Nekaj zanimivosti o lovskem dvorcu Pajkovo nam je povedal vodja Turistično informacijskega centra Bloke, Matej Pakiž.

Fotografije: Občina Bloke