V družbi Kolektor ATP nameravajo v prihodnjih dveh letih zaposliti okoli 50 ljudi s področja strojništva, elektrotehnike in mehatronike za delo v novih programih oziroma, kot pravijo, “produktih prihodnosti” z visoko dodano vrednostjo.

Priložnosti za rast v podjetju vidijo v trendu elektrifikacije in hibridizacije v avtomobilski industriji. V postopku preoblikovanja in širjenja proizvodnje so v nove tehnologije v zadnjih štirih letih vložili 10 milijonov evrov, zajetne investicije pa načrtujejo tudi v tem in naslednjem letu. Sprememba programa leta 2016 je bila nujna, saj je bila dodana vrednost prenizka,  je poudaril eden od dveh direktorjev družbe Tadej Vidic. Poslušaj.

Foto: Valter Leban 

Biologinja Jana Kus Veenvliet  iz Zavoda Symbiosis se že več let ukvarja  s  problematiko  invazivnih tujerodnih vrst.  Ne le, da jih išče, popisuje in odstranjuje, širšo javnost tudi uči, kako pomembno je, da jih pravočasno prepoznamo in zaustavimo njihovo širjenje. 

Danes ob 19.30 bo v okviru projekta z imenom Živa narava pripravila spletno predavanje z naslovom Kupiš eno, dobiš dve (https://us02web.zoom.us/meeting/register/tZUlcO-rrDMpHN2QV0_uZchxC2_2MjUk5WFb ). Spregovorila bo o globalni trgovini, ki je v zadnjem desetletju, dveh postala zelo obsežna. Z njo pa se širijo tudi tujerodne vrste. Poslušaj. 

Na fotografiji Zavoda Symbiosis je svečniški osat. Doma je na jugu Balkana, zelo razširjen pa v logaški industrijski coni. 

Babištvo je področje zdravstvene oskrbe nosečnic, pomoči pri porodu in zdravstvenem varstvu dojenčkov. Nekoč so to opravljale starejše, izkušene, a večinoma nešolane ženske, babice. V Sloveniji se za začetek organiziranega babištva šteje leto 1753, ko je bila ustanovljena babiška šola.

Svoje izkušnje babištva je delila z nami najmlajša babica v postojnski porodnišnici Sandra Olenik, pravi da je v letu in pol, kolikor je zaposlena v porodnišnici, doživela precej ganljivih momentov. Vsak porod zase je edinstven in največja motivacija ji je, če porodnicam lahko priskoči na pomoč, da vse poteka čim bolj lahkotno.

Poslušaj…

Izak Hribar Meden je športnik od malih nog, že v prvem razredu je začel in potem 8 let v osnovni šoli igral košarko, v srednji šoli je začel trenirati tek na srednje in dolge proge, fakulteta pa je bila logično nadaljevanje športne poti – DIF Fakulteta za šport. V vseh teh letih je za njim več kot 3500 treningov. V enem tednu preteče tudi do 80 km, zato so bile omejitve gibanja na eno občino skoraj pretesne zanj.

Aktivno je udeležen tudi pri organizaciji teka na Slivnico, ki med tekači velja za kraljevsko preizkušnjo, predvsem zaradi dveh zelo strmih vzponov. 

Pri vseh športnih dosežkih pa Izak ostaja skromen, najbolj si v ponos šteje to, da s svojim delom omogoča sokrajanom ostajati v boljši formi in posledično krepkem zdravju.

Poslušaj…

V Parku vojaške zgodovine  (PVZ) so včeraj z manjšo slovesnostjo v uporabo predali simulator letenja  z britanskim vojaškim letalom Supermarine Spitfire. Kot so sporočili iz pivškega muzeja, gre za pomembno dopolnitev turistične ponudbe, ki  je rezultat uspešnega sodelovanja s podjetjem AformX iz Trbovelj. Slednje je pred tem za Park že naredilo simulator letenja z rekreativnim letalom Mig-21.

Nov simulator je nadgradnja velike arheološke raziskave, v okviru katere so v zadnjih letih odkrili, izkopali in konservirali ostanke britanskega letala, ki je 18. septembra 1944 strmoglavilo ob Ižanski cesti v Ljubljani. »In prav v tem – kot oživitev konkretnega letala iz druge svetovne vojne je simulator, postavljen ob razbitine tega istega letala, nekaj novega in posebnega, kar nima konkurence tudi v širšem evropskem prostoru,« sporočajo iz PVZ.

Simulator je predal namenu državni sekretar na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo Simon Zajc. V nagovoru je poudaril, da slovenski turizem v času, ko sta na vidiku zaustavitev epidemije in ponovna oživitev turističnega prometa, potrebuje prav takšne inovativne projekte, ki bodo obogatili turistično ponudbo in slovenski turizem postavili na noge.

Direktor Parka Janko Boštjančič pa se je v nagovoru posebej zahvalil podjetju AformX za plodovito partnerstvo, podjetju Helios, ki je doniralo barve za simulator ter Alešu Bediču, izjemnemu letalskemu poznavalcu, ki je kot prostovoljec poskrbel, da je simulator dobil pravo zgodovinsko podobo.