Geograf in krasoslovec dr. Andrej Kranjc, dolgoletni znanstveni sodelavec Inštituta za raziskovanje krasa Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU Postojna, profesor krasoslovja Univerze v Novi Gorici in akademik že dobrih deset let uživa zasluženi pokoj, a ostaja vpet v slovensko znanstveno sfero. Jame so ga navdušile pri 16 letih,  posvetil jim je tudi svoje poklicno življenje.

Profesionalno se je ukvarjal  z geomorfologijo, hidrologijo krasa in jamsko klimo, pa tudi z zgodovino krasoslovja in krasoslovno terminologijo. Zgodovina krasoslovja ga navdušuje še danes, zato je z veseljem sprejel vabilo za sodelovanje iz cerkniške knjižnice, kjer so v zadnjih letih prevedli in izdali več temeljnih domoznanskih del s to tematiko.  Strasten bralec je tudi navdušen zbiralec razglednic, njegova zbirka jih šteje več kot 250 tisoč. Poslušaj. 

Postojnčan Matevž Mulec, bodoči maturant pravi, da mu je lažje slediti pouku v živo in da je med karanteno pogrešal sošolce in predavanja. Tudi priprave na maturo so bolj kvalitetne v učilnici kot pa virtualno. Po srednji šoli ima izbrano kemijsko smer, preostalo mu je le še iskanje primernega bivališča v Ljubljani.

Kot športnik je bil do poškodbe dejaven v Lokostrelskem društvu, bil je tudi državni prvak ekipno, a se bo od tekmovanj in rednih treningov zaradi poškodbe žal moral posloviti. Posvetil se bo poučevanju lokostrelstva mlajšim.

Poslušaj…

Število okužb z novim koronavirusom se v Sloveniji umirja, počasneje, kot bi si želeli, pa vendarle, tudi v primorsko-notranjski regiji. Kot razlaga poveljnik občinskega štaba civilne zaščite v občini Pivka Jože Morel,  so si tudi v tej občini kar oddahnili.

Zdaj jih skrbi nekaj drugega, oboleli otroci, ki prihajajo v šole in vrtce. Občina in občinski štab si sicer prizadevata omejiti okužbe s tedenskimi brezplačnimi testiranji, delodajalcem pa gredo naproti še z eno potezo, cepljenjem zaposlenih iz podjetij v občini. Prisluhni. 

Uroš Macerl je trenutno najglasneši nevladnik v Sloveniji, ujeli smo ga med delom na kmetiji. Kako uspe v svoj vsakdan vključiti še prostovoljsko delo za društvo Eko krog, v katerem so v tem času izdatno zaposleno z zbiranjem podpisov za referendum o vodah? Pravi da kratko potegne družina, sploh zdaj, ko se pripravlja na košnjo in je več dela kot sicer na kmetiji.

Uroša Macerla, predsednika Eko kroga, kampanja za zbiranje podpisov navdaja z upanjem. Eko krog je eden od pobudnikov referenduma, s katerim bi iz zakona o vodah izbrisali 37. člen zakona o vodah, ki dopušča gradnjo na vodnih in priobalnih zemljiščih. Hkrati ga žalosti, da mora civilna družba organizirati takšne akcije. »Aktivna civilna družba je tista, ki mora neprestano bdeti nad tem, kaj se dogaja v državi, in se odzivati. Žalostno pa je, da se mora civilna družba organizirati proti lastni državi in državnim inštitucijam preprečevati, da bi škodovale ljudem.« Razlog za to, pravi, je v tem, da je krmilo države v rokah kapitala. Politika v Sloveniji nima jasne vizije razvoja za deset let, v katerega je vključeno okolje. Pa bi moralo biti to na prvem mestu pri oblikovanju vizije.

V postojnski Bolnišnici za ženske bolezni in porodništvo se vsako leto rodi 1.500 novorojenčkov. Porodnice v Postojno prihajajo iz vse Slovenije, saj cenijo visoko strokovnost in pozornost zdravstvenega osebja. Brez ustreznih aparatur pa seveda kakovostna oskrba ne bi bila mogoča, zato so se danes razveselili donacije podjetja T-2, najsodobnejše fotolučke za zdravljenje zlatenice pri novorojenčkih, prve od 14-ih, namenjenih še ostalim slovenskim porodnišnicam. 

Zbiranje sredstev je koordiniralo društvo za izboljšanje pogojev rojstva zdravih otrok Slojenčki. Poslušaj. 

Foto: Valter Leban