Občina Postojna bo uredila več kot 7 km novih kolesarskih poti na relaciji Postojna-Hruševje-Grobišče-Zagon. Skupna višina sredstev, namenjenih projektu, je slabih 3,9 milijona evrov.
Evropski sklad za regionalni razvoj bo v okviru dogovora za razvoj primorsko-notranjske razvojne regije prispeval 1,75 milijona. Ko je Služba vlade RS za razvoj in kohezijsko politiko projekt potrdila, so si na občini oddahnili, je povedal župan Igor Marentič. Poslušaj.
Vladna služba za razvoj in evropsko kohezijsko politiko je odobrila evropska sredstva za projekt odvajanja in čiščenja odpadne vode v porečju Ljubljanice v Občini Logatec. Za 839.000 evrov vreden projekt, ki ga bo omenjena občina izvajala v okviru dogovora za razvoj osrednjeslovenske razvojne regije, bo kohezijski sklad prispeval 350.000 evrov.
V okviru projekta bo logaška občina dogradila javni kanalizacijski sistem v aglomeraciji Logatec na območjih Jamnica-Dolenji Logatec ter Gorenji Logatec in Lokev-Dolenji Logatec. Kot so pojasnili na vladni službi, bo občina zgradila 2192 metrov novega kanalizacijskega omrežja in štiri črpališča.
Z realizacijo investicije se bo na novozgrajeno kanalizacijsko omrežje priključilo dodatnih 285 prebivalcev, s čimer se bo stopnja priključenosti v omenjeni občini povečala na 98,64 odstotka. Naložba bo omogočila zmanjšanje izpuščanja škodljivih snovi v vodo, so še poudarili v sporočilu za javnost.
Ob letošnjem prazniku lokalne skupnosti je častni občan Občine Pivka postal Andrej Godina. Naziv je prejel zaradi dolgoletnega uspešnega delovanja na turističnem, športnem, družbenem, političnem in kulturnem področju. Z zadnjim je še posebej na ti, saj je bil aktiven je v moškem in mešanem pevskem zboru Košana ter Slavina, bil je tudi dolgoletni predsednik Kulturnega društva Košana.
Da je zavezan kulturi in tradiciji, ni presenetljivo. Na Kal se je namreč preselil iz Knežaka, tako Košanska dolina kot Zgornja Pivka pa sta znani po bogati kulturni zgodovini. Obe dolini ima v malem prstu in še kakšno za počez. Je licenciran lokalni turistični vodnik in vodnik interpretator z evropskim certifikatom; v zadnjem obdobju se še posebej posveča Pivškim presihajočim jezerom in njihovem muzeju. Kot pravi, je delo v korist skupnosti plaz, ki te potegne s sabo. »Povleče te, da daš in narediš, ko je treba, vse, kar lahko,« razlaga. Andrej Godina se rad obleče v Martina Krpana. »Zlezel sem vanj in on vame,« se smeje po 12 letih »sobivanja«. Po njegovih besedah smo lik Martina Krpana po številnih slovenskih krajih za svojega vzeli zaradi junakovega značaja. Krpan je razgledan, zdravorazumski, iznajdljiv in njegov lik prikazuje, kako pomemben in potreben je t. i. mali človek z veliko naravno inteligenco. Poslušaj.
Veliki pupek, največja vrsta pupkov v Evropi, je repata dvoživka. V Sloveniji je zavarovan in kot ranljiva vrsta uvrščen na Rdeči seznam. Velja tudi za eno kvalifikacijskih vrst za vzpostavitev varstvenih območij Natura 2000. Živi v stoječi vodi, prezimuje pa na kopnem, nedaleč od nje. Razširjen je po vsej Sloveniji, a nikjer ni prav pogost. Izogiba se vodam, v katerih so ribe, pestita ga onesnaževanje voda ter izsuševanje in zasipavanje njegovega vodnega habitata.
Veliki pupek celo na Cerkniškem jezeru, ki je eno območij projekta Kras.Re.Vita, ni pogost. Notranjski park je leta 2018 kupil Pocinov laz ob Cerkniškem jezeru, obnovil kal na njem in zdaj z zadovoljstvom spremlja tamkajšnjo populacijo pupkov. Med njimi so tudi Franci, Ema in Cene. Pupki imajo namreč edinstvene vzorce in biologinja Eva Mur Eržen, ki jih je spremljala na terenu, jih je raje kot s številkami poimenovala z imeni. Vodja projekta Kras.Re.Vita Barbara Bolta Skaberne pa obljublja, da bodo za vse, ki jih te živali zanimajo, pripravili delavnico na terenu in jim predstavili tudi hribskega urha. Poslušaj.
Foto: Eva Kobe, Notranjski regijski park
Turistično društvo Pudgura v nedeljo vabi na voden pohod po starih poteh iz Pudgure do Postojne. Gre za bližnjico, ki teče ob robu gozda v smeri Studenega, mimo Pivke jame in preko Soviča ter Majlonta v središče Postojne. Prebivalci krajev pod Svetim Lovrencem, oziroma Guro, so jo nekoč redno uporabljali.
Hoje v eno stran je za dobri dve uri, pot pa ni zahtevna. Veseli bodo tudi otrok in jim z veseljem pokazali zanimivosti ob poti. Poslušaj.
Foto: arhiv društva