Čeprav vreme tega ne potrjuje, je poletje tako rekoč pred vrati in organizatorji se sprašujejo, če in na kakšen način bodo lahko izpeljali načrtovane dogodke. Tako je tudi v postojnskem Jazz hramu, kjer v okviru kulturnega utripa poletja na Titovem trgu napovedujejo šest poletnih jazz večerov.
Kot je povedal Bojan Volk, so se pridružili tudi vseslovenski akciji #petpreddvanajsto, saj si želijo čimprejšnjega odprtja koncertnih prizorišč. Več…
Da bo zemlja dobro obrodila je naslov razstave, ki jo ne Notranjski muzej Postojna pripravil v sodelovanju z Inštitutom za arheologijo, njeni avtorici sta: Alma Bavdek iz muzeja in dr. Zvezdana Modrijan z inštituta.
Podnaslov razstave je Zakladna najdba poznorimskega poljedelskega orodja. Soavtorica razstave, muzejska svetnica arheologinja, Alma Bavdek je ob tem povedala, da so v zakladih predmeti, ki so človeku pomenili največ. Poslušaj.
V času korona krize nišna turistična ponudba postaja vse bolj pomembna. In čeprav se je ideja za LAS-ov projekt Kulinarična doživetja med Snežnikom in porodila še pred epidemijo, bo nadgradnja kulinarične ponudbe v regiji po normalizaciji stanja še toliko bolj dobrodošla.
Oživljanje, ohranjanje, popularizacija in dostopnost domačih znanj in tradicije za pridelavo in pripravo tradicionalne podeželske hrane so njen sestavni del, pojasnjuje Boštjan Kurent iz Zavoda za upravljanje dediščine in turizem Pivka. Poleg vodilnega partnerja v projektu sodelujejo še Občina Pivka, zavod Znanje Postojna in TIC Ilirska Bistrica. Poslušaj.
Foto: RRA Zeleni kras
V SGLŠ Postojna so se pred tremi leti vključili v projekt Individualizacija učencev pri pouku, ki ga je organiziral center za poklicno izobraževanje. Na podlagi tega so se odločili za štiri module, med katerimi lahko dijaki izbirajo. Me njimi je tudi žičničarstvo in kot prva šola v Evropi je postojnska najela žičnico Mounty 4000 – tako imenovano Formulo 1 v gozdarstvu.
Prve žičnice so se na postojnskem pojavile v 70. letih, vendar so se hitro umaknile drugim načinom spravila lesa. V Sloveniji so trenutno trije taki stroji v lasti večjih gozdarskih družb, za manjše lastnike gozdov pa tovrstni stroji niso primerni, saj niso rentabilni. Predstavitev delovanja žičnice v organizaciji SGLŠ Postojna bo 26. maja ob 9. uri v SGLŠ in je odprt tudi za zainteresirano javnost. Poslušaj.
Foto: SGLŠ
Kamen je bil v preteklosti in je še vedno več kot samo gradbeni material. Najstarejše umetniške stvaritve so izdelane prav iz njega. Veščine, nujne za obdelovanje kamna, pa obvladujejo samo izurjene roke. Zato na Višji strokovni šola Šolskega centra Srečka Kosovela Sežana že 13 let ponujajo študijski program Oblikovanje materialov – modul kamen. To je edina šola v Sloveniji, pa tudi širše, ki izobražuje oblikovanje kamna na tercialnem nivoju.
Kot poudarja ravnateljica Jelena Uršič, je oblikovanje kamna tradicionalno vezano na kraški prostor.