Ob prisotnosti direktorjev nekaterih zdravstvenih domov iz regije, regijskega štaba civilne zaščite in lokalne politike, so si množično cepljenje zaposlenih v podjetju Profiles na Razdrtem ogledali minister za zdravje Janez Poklukar, državni sekretar na gospodarskem ministrstvu Simon Zajc, direktor Nacionalnega inštituta za javno zdravje Milan Krek in poveljnik civilne zaščite Srečko Šestan.

Vsi so poudarili, da je cepljenje ključnega pomena za odpiranje družbe in gospodarstva in da se boj proti epidemiji dobiva na lokalnem nivoju, kjer se je za zelo uspešno izkazala povezanost civilne zaščite, občin in zdravstvenih domov. Minister je izpostavil tudi primarni zdravstveni nivo, ki je v drugem valu in nadaljevanju prevzel glavnino dela. Zdaj so se t. i. vstopnim točkam pridružili še cepilni centri, ki delujejo v okviru zdravstvenih domov. Poslušaj. 

V zadnjih mesecih je znova aktualno oblikovanje pokrajin. Kot že nekajkrat, se je tudi v zadnjem predlogu izgubila Notranjska. Še več. Notranjci ob opozarjanju na to dejstvo velikokrat dobijo odgovor, da Notranjska sploh ni zgodovinska pokrajina.  Ali je res tako, smo vprašali prof. dr. Borisa Golca z Zgodovinskega inštituta Milka Kosa ZRC SAZU. Zgodovinar razlaga, da lahko govorimo o zgodovinskih pokrajinah, ki so prisotne  v naši zgodovinski zavesti, in o pokrajinah ali pojmih iz zgodovine, ki so že pozabljeni.

Notranjska vsekakor je zgodovinska pokrajina. Kranjsko so sredi 15. stoletja razdelili na: predhodnico Gorenjske, Zgornjo Kranjsko, Spodnjo Kranjsko, to bi bila današnja severna Dolenjska, Srednjo Kranjsko, ki je segala od Bele krajine do Ljubljane, Istrsko četrt, v današnji severovzhodni hrvaški Istri in na Notranjo Kranjsko, ki je segala od središča Ljubljane, do bližine Trsta. Tako je bilo do Marije Terezije. Omenjeno četrt je prvi poimenoval Valvasor, a je bil v zadregi s poimenovanjem njenih prebivalcev. Pri takratni Notranjski četrti očitno ni bilo skupnega imena za njene prebivalce ne njihove skupne zavesti, ugotavlja zgodovinar. V obdobju Marije Terezije so četrti ukinili in uvedli administrativna okrožja – kresije. Bile so samo tri: Gorenjsko, Dolenjsko in Notranjsko okrožje. Notranjska se je takrat povečala, saj je dobila ozemlje današnjih Cerknice, Loške doline in Blok, ki so prej sodile v Srednjo Kranjsko, dobila je Žiri, kasneje Idrijo, vključevala je celo istrski Pazin … Njeni prebivalci, ki so si bili različni po narečju, geografiji, navadah in običajih, dolgo niso našli skupnega poimenovanja. Kako se je ozemlje pokrajine spreminjalo do danes in zakaj se le del prebivalcev nekdanje zgodovinske pokrajine izreka za Notranjce? Poslušaj. 

Notranjski muzej Postojna v sklopu popularizacije in oživitve Ozbičevega frizerskega salona v četrtek ob 18. uri pripravlja brezplačno  delavnico, na kateri si bodo udeleženci izdelali brivsko milo ali milo po starem.  Set delavnic je sicer del Projekta DUO, Obnova brivsko-frizerskega salona Ozbič.

Brezplačna delavnica bo potekala v muzeju, saj salon še ni do konca obnovljen. Zaradi omejenega števila mest se je treba prijaviti  na info@notranjski-muzej.si ali na 05 721 10 90. Obiskovalci delavnice bodo izvedeli več tudi o samem Ozbičevem salonu. Več v prispevku. 

Člani Mladinskega sveta Logatec po dokončno zastavljeni strategiji za mlade aktivno delujejo naprej in s konkretnimi dejanji izpolnjujejo zastavljene cilje. Želijo si, da gradnja mladinskega centra, kjer bi imeli prostor za druženje in izvajanje različnih aktivnosti, hitro steče. Da bi mladim ugodili in izpolnili njihove želje ter zahteve, so člani sveta pripravili anketo, s pomočjo katere bodo izvedeli, kakšen center si mladi v Logatcu želijo.

Reprezentativno sliko bi dobili iz vsaj 140 rešenih anket. Mladim sicer  pri uresničevanju zastavljenega cilja pomaga občina, hkrati pa se vključujejo v najrazličnejše projekte, preko katerih so prišli do dodatne finančne pomoči. Poslušaj. 

Program Varno na kolesu, ki ga organizira družba Butan plin, je letos že deveto leto spodbujal mlade k varni in aktivni vključitvi v promet ter združil več kot 10.000 učencev iz 140 slovenskih osnovnih šol. Mladi kolesarji in kolesarke so se prek inovativnih, tematskih in zabavnih nalog spoznavali s cestnoprometnimi predpisi, se s pomočjo zanimivih kolesarskih aktivnosti pripravljali na varno vključitev v promet in se obenem še potegovali za privlačne praktične in denarne nagrade. Uspešne so bile tudi šole iz Pregarij, Knežaka in s Prestranka.

Osnovna šola Prestranek je v razpisu A, ki je namenjen učencem, ki se pripravljajo na kolesarske izpite osvojila 2. mesto in s tem izvedbo prometnih predstavitev AVP in donacija 400 evrov, 300 evrov pa je za tretje mesto osvojila Osnovna šola Toneta Tomšiča Knežak. V razpisu B, v katerem sodelujejo učenci od 1. do 9. razreda, pa je zmagala Osnovna šola Rudolfa Mahniča Brkinca iz Pregarij ter prejela 200 evrov in kolo.

 Ob zaključku letošnjega programa je vodja projekta Varno na kolesu Tanja Medved izpostavila, da so morale šole to šolsko leto pokazati veliko mero iznajdljivosti, a so se odlično odrezale in uspešno ozaveščale o tako pomembni tematiki, kot je varnost v prometu. V programu pa so veseli, da  med najmlajšimi širijo ljubezen do kolesarjenja.