Društvo za raziskovanje jam Ljubljana je včeraj podelilo Putickovo nagrado. To priznanje za največji jamarski uspeh v minulem letu je prejelo Jamarsko društvo Rakek oziroma naveza jamarskih potapljačev za raziskovanje Suhadolice, tudi Skadulce, ob Cerkniškem jezeru. Pri podvigu sta z rakovškim društvom sodelovala še Jamarski klub Železničar in DZRJ Simon Robič Domžale. 

Potapljaška druščina je v več akcijah raziskala in dokumentirala že dolgo znano izvirno jamo Suhadolca ob Cerkniškem jezeru v dolžini 2 km. S tem so jamarji  postavili nov mejnik, saj je ta  postala najdaljši sifon v Sloveniji. Gre za krono dolgoletnega dela, saj so prva raziskovanja jame stekla že leta 1968. 

Komisija je v delu nagrajene ekipe prepoznala izjemnost –  tako truda in doseženih rezultatov kot tudi predstavljene dokumentacije. Na Rakek sta odšla tudi  kipec Viljema Puticka, delo Nataše Prestor,  in denarna nagrada v višini tisoč evrov. 

Na natečaj sta prispeli še dve prijavi. Jamarski klub Borovnica, Društvo za raziskovanje jam Luka Čeč Postojna in Jamarsko društvo Danilo Remškar Ajdovščina so v  Predjamskem sistemu nameril nekaj manj kot 3 km novih rovov in ga s svojim delom podaljšal na slabih 17 km; Jamarski klub Borovnica pa je z ekipo Mršek (Mitja)

in co.  ponovno pokazal, da se delo izplača. V tokratni beri so prigarali novih 600 m jame in s tem prešli 7 km dolžine v Hudem Vršiču, v celotnem Rombonskem sistemu pa so dosegli skoraj polmaratonsko dolžino.

Veliko delo pri raziskovanju je opravil tudi član Jamarskega društva Rakek Sebastjan Gantar (stoji prvi z leve). 

Gostilna in pizzerija Čuk Postojna je na včerajšnji dan zaokrožila polnih 30 let delovanja. Lastnik David Nikolič, ki ostaja zvest svoji filozofiji nepretencioznega, a sodobnega in korektnega gostinstva, je skupaj s partnerko Jano v minulih treh desetletjih oral ledino na mnogih področjih. Pri Čuku so imeli prvo krušno peč v Postojni, postavili so prvi sladoledni vrt, prvi so začeli hrano voziti na dom.

Lokal je doživel številne širitve in prenove, vseskozi pa ostaja povezan, tako kot družina Nikolič, s košarko.

Spomladi je v sozaložništvu Knjižnice Jožeta Udoviča Cerknica in Založbe Maks Viktor ter ob podpori Občine Cerknica izšel prevod najpomembnejšega znanstvenega dela 18. stoletja o naših krajih Oriktografija Kranjske Baltazarja Hacqueta. Med kraji, ki jih je obiskal znameniti zdravnik, naravoslovec in popisovalec dežele, je tudi Babno Polje z okolico.

Društvo Modro nebo se je  v sodelovanju z Zavodom Rihtarjeva domačija iz Babnega Polja odločilo, da v nedeljo pohodnike pelje po njegovih poteh med Babnim Poljem in Babno Polico. Pohod je dobil ime »Po sledeh razbojnikov v Babnem Polju – Poduk o neustrašnosti Baltazarja Hacqueta«. Pohodniki bodo izvedeli veliko zanimivega,  ne le iz sveta botanike, slišali bodo tudi, kako so na meji dežele Kranjske popotnike in raziskovalce strašili zloglasni Turki. Poslušaj. 

V Parku vojaške zgodovine so v ponedeljek predstavili pedagoško-zgodovinski projekt z naslovom Zbrali smo pogum. Pripravili so ga Park vojaške zgodovine, Arhiv Republike Slovenije in Zavod Republike Slovenije za šolstvo oziroma Ana Čič, Alenka Starman, Vilma Brodnik  iz omenjenih ustanov.

Kot so povedali, so 30-letnico samostojne države želeli obeležiti s skupno spletno razstavo. Ideja je hitro prerasla v obsežen pedagoški projekt, ki si je za cilj zastavil pripravo trajnih gradiv tako za šolarje in učitelje kot za širšo zainteresirano javnost. Kot pravijo avtorji projekta sta  prav osamosvajanja in vojna, ki je sledila, v šolah velikokrat zanemarjeni temi. Poslušaj. 

Foto: Boštjan Kurent, PVZ 

V Sloveniji uspeva kar 79 vrst in podvrst orhidej, zaradi čudovitih cvetov pa so predstavnice družine kukavičevk oz. divje rastočih orhidej tudi zavarovane. Priljubljene so med ljubiteljskimi botaniki in izletniki, številni vrtnarji pa jih tudi gojijo in razvijajo nove sorte. Najpogostejše divje orhideje so kukavice in močvirnice. Čeprav so značilne bolj za tropske kraje, so kukavičevke dobile ime po rodu kukavic v obdobju njihovega oglašanja.

Škrlatnordeča kukavica pri nas raste predvsem v primorskih predelih in na Krasu, kar nekaj orhidej pa najdemo tudi na Cerkniškem polju in Blokah. So pokazatelj, da so kmetje od nekdaj znali gospodariti s temi travniki, ki ne smejo biti pokošeni prehitro. Pomembno vlogo pri ohranjanju teh vrst pa imajo tudi domačini, saj pripomorejo pri njihovem varovanju. Več v prispevku.