Večgeneracijski center Bloke je del projekta Večgeneracijski centri Primorsko-notranjske regije, ki se je začel leta 2017. Nastali so z namenom vključevanja in povezovanja lokalnega prebivalstva. Ljudem je bil način druženja, kot ga nudijo, na začetku tuj, do danes pa so idejo druženja in vključevanja različnih generacij sprejeli. 

Zato nameravajo z različnimi programi tovrstno druženje nadaljevati, čeprav se projekt letos zaključuje. Pogovarjali smo se s strokovno sodelavko Točke moči Večgeneracijskega centra Bloke Sanjo Ivić, ki nam je predstavila tudi razstavo kvačkanih igrač Pisana druščina, ki je na ogled v knjižnici na Blokah. Izdelali so jih v centru, podarili pa jih bodo Zvezi prijateljev mladine. Poslušaj. 

Foto: VGC Bloke 

Madžarska je že leta 2019 v veliki meri prenehala sprejemati komunalno blato iz tujine, tudi večino iz Slovenije, naša država pa še ni našla celovite rešitve o ravnanju s tem odpadkom. To s pridom izkoriščajo tudi ekološki kriminalci, ki odstranjevanje blata drago računajo, hkrati pa ga nelegalno odlagajo v naravi.

Težave z odpadnim komunalnim blatom morajo upravljavci čistilnih naprav reševati sami. Javno podjetje Komunala Logatec se je odločilo, da jih reši temeljito in dolgoročno. Z njim se je strinjal občinski svet, kar pomeni, da bo jeseni v Logatcu že postavljena sušilnica komunalnega blata. Investicijo bo krilo samo podjetje. Sušilnica bo zaprtega tipa, zato za okolico ne bo moteča. Komunalnega blata od drugod v Logatcu ne bodo sprejemali. Poslušaj. 

Knjižnica Bena Zupančiča Postojna še vedno deluje po poletnem urniku. V ponedeljek, sredo in petek je odprta od 11. do 19. ure, v torek in četrtek od 7. do 15. ure, ob sobotah pa je zaprta. Omejitev glede števila sočasno prisotnih oseb na posameznih oddelkih v vseh  enotah ni več, sprostili so tudi nekaj drugih ukrepov. 

Avgusta bo knjižnica na ogled postavila novo razstavo in še vedno vabi k sodelovanju v bralni akciji Primorci beremo 2021.

Na Gorenjem Jezeru živi ustanovni član Polharskega društva Javorniki, izdelovalec polšjih pasti, poznavalec kmetovanja, ribištva, rokodelstva in naravne dediščine, 82-letni Viktor Ponikvar. Obenem je član društva upokojencev in Prostovoljnega gasilskega društva Gorenje Jezero, nedavno pa je prejel tudi bronasti taborski znak za svoje plodno delovanje in ustvarjanje. Svoje izkušnje in znanje rad deli, s tem pa prispeva k ohranjanju in širjenju dediščine in izročila.

V Srednji gozdarski in lesarski šoli je bil aktiven pri izvedbi polharskega krožka, ponaša pa se tudi z nazivom inštruktorja polharstva. Z Zavodom za ribištvo pri reševanju rib sodeluje že 25 let. Sodeloval je tudi pri opisu naravoslovne Poti ob izvirih Cerkniškega jezera, ki jo je uredil Notranjski regijski park. Izdelal je nešteto ptičjih hišic, jerbasov, košar in drugih rokodelskih izdelkov. Dobro se spominja tudi vojnega obdobja in takratnih tegob, pa tudi, kako je že kot otrok lovil polhe in ribe, da je bilo lažje preživeti. Viktor Ponikvar je bil večkrat predstavljen tudi v glasilih in reportažah. Poslušaj …

V današnji oddaji je naš gost biolog in naravoslovni vodnik, ki pozna kraje, neznane očem in takšne, ki niso v turističnih vodnikih. To je Nizozemec Paul Veenvliet, ki v Sloveniji, natančneje na Blokah, živi že 18 let. Predan je opazovanju narave, ptic, metuljev in cvetja. Čeprav je bil sprva specializiran za dvoživke in ptice, se sedaj dobro spozna tudi na druge živalske vrste. Pravi, da se mu hierarhija dela in delovnih nalog v Sloveniji zdi drugačna in nekoliko strožja kot na Nizozemskem, saj tu delo določa šef, na Nizozemskem pa imajo zaposleni bolj proste roke in lahko bolj svobodno predlagajo druge rešitve.

Paul si je na Blokah ustvaril družino, gozdovi in narava pri nas pa ga nenehno navdušujejo. Zaposlen je v zasebnem zavodu Symbiosis, sporazumeva pa se v nizozemskem, angleškem, nemškem in slovenskem jeziku. Z nami je spregovoril o svojem življenju in raziskovanju narave v Sloveniji in kako se Slovenija razlikuje od Nizozemske. Trenutno piše tudi knjigo v nizozemščini o vrtnih rastlinah, ki so koristne za naravo. Več v prispevku …

Fotografije: FB profil Paula Veenvlieta