Leto: 2021

  • LJUDSKA UNIVERZA SE PRIPRAVLJA NA JESEN

    V času poletnih dopustov na Ljudski univerzi Postojna ne mirujejo, trenutno gostujejo po krajevnih skupnostih v Občini Postojna. V Hraščah, Šmihelu pod Nanosom in Landolu izvajajo kmetijsko in sadjarsko obarvane delavnice. Vodi jih agronom Marko Cvetko in so brezplačne.

    Delavnici o osnovah semenarstva sta potekali julija, avgusta pa bosta na vrsti delavnici o koristnih plateh plevelov in etnobotanična sprehoda, septembra pa se bodo krajani učili o poletnem cepljenju sadnega drevja.  Ljudska univerza Postojna pa ta čas pili še zadnje podrobnosti  jesenskih delavnic, tečajev in izobraževanj – od osnovne šole za odrasle do začetnih tečajev angleščine in računalništva. Poslušaj. 

    Avtor:Maruša Mele Pavlin
  • NEDELJSKI KLEPET: JANEZ USENIK

    Dr. vet. medicine z Blok, izjemen poznavalec Blok in Bločanov ter domačih šeg in navad, Janez Usenik, je kljub letom poln življenjske energije. V življenju se je moral preizkusiti v marsičem, bil je tudi gostilničar, furman, kmet, s solovcem pa je ustanovil Lovski pevski zbor Martin Krpan Bloke, v katerem še vedno prepeva. Je tudi prejemnik zlatega znaka za lovske zasluge, pravi pa tudi, pa se ne spominja vseh nagrad. Njegova mama je imela trgovino in znamenito gostilno, ki so jo redno obiskovali furmani in drugi popotniki v vojnem času. V svojem času je bil tudi Janez aktiven gostilničar in kmetovalec.

    Izvira iz številne družine, ki so jo zaznamovale mnoge težke življenjske preizkušnje, z bistroumnostjo in vedrim odnosom do življenja pa je rešil marsikatero težavo. Združuje znanje in umetnost, pravi pa tudi, da se je v današnjem času precej spremenil odnos do živali. Prej so prednjačile rejne živali, saj so omogočale preživetje in predstavljale vir dohodka, dandanes pa so v ospredju male živali, saj štejejo kot družinski člani. Janez pravi, da je to razvoj in da ima svoje prednosti. Poslušaj …

    Fotografije: Vesna K., Bloski korak, bloke.si

    Avtor:Vesna Kovač
    • Janez Usenik 4
    • Janez Usenik 5
    • Lovski pevski zbor Martin Krpan Bloke
    • Lovski pevski zbor Martin Krpan Bloke 1
    • Lovski pevski zbor MK cd
  • KRANJSKE ALPSKE RASTLINE – TEMELJNO BOTANIČNO DELO KONČNO V SLOVENŠČINI

    Izšel je slovenski prevod najpomembnejšega botaničnega dela Baltazarja Hacqueta z naslovom Kranjske alpske rastline. Prvi raziskovalec slovenskih Alp, kirurg,  prirodoslovec, botanik, mineralog, geolog, krasoslovec in univerzitetni profesor je delo Plantae alpinae Carniolicae v latinščini izdal leta 1782 na Dunaju. Gre za do sedaj še neprevedeno temeljno znanstveno delo o naših krajih, v katerem je avtor opisal 11 rastlin in  glivo, ki rastejo v kranjskih Alpah in v Istri in ki so bile po njegovem mnenju nove, še neopisane .

    To je že četrti prevod domoznanskega dela, neprecenljivega za slovensko zgodovino, ki sta ga v zadnjih letih v sozaložništvu izdala Knjižnica Jožeta Udoviča Cerknica in založba Maks Viktor, sta sporočila založnika. Prvi je bil prevod Temeljitega poročila o na Notranjskem ležečem Cerkniškem jezeru Franca Antona von Steinberga, drugo Hidrografska in fizikalna pisma s Kranjske Tobiasa Gruberja, tretja Oriktografija Kranjske Baltazarja Hacqueta, trenutno pa prevajajo Opis na najvišji ukaz Njegovega rimskocesar. in kralj. veličanstva Franca I. raziskanih redkosti narave, ki se nahajajo v vojvodini Kranjski Josepha Antona Nagla.  Delo je iz latinščine prevedel Matej Petrič, Nada Praprotnik je napisala spremno študijo, izid sta uredila Marija Hribar in Tomaž Čeč.

    Baltazar Hacquet je opisane rastline in glivo imenoval po krajih, po nahajališčih in jih tudi narisal. Nekateri herbarijski primerki so še vedno v zbirki, ki jo hrani Prirodoslovni muzej Slovenije. Pri  štirih semenkah (npr. triglavskemu svišču in triglavskemu dimku) mu prvenstvo odkritja in opisa pripada, ostale pa so bile opisane že prej. Hacquet je za Scopolijem glavni raziskovalec našega rastlinstva in naših krajev sploh in je prvi v svetovnem merilu, ki je opazil vpliv različne geološke podlage na razširjenost rastlin.

    V pričujočem delu je opisal tudi štiri “triglavske cvetke”, kakor jih je imenoval botanik Tone Wraber: triglavski svišč, triglavski otavčič, triglavsko neboglasnico in triglavski petoprstnik. Knjiga pa morda najbolj slovi po tem, da je v njej Hacquet popisal skrivnostno in mitsko rožo Scabiosa trenta, ki jo je toliko časa po gorah zaman iskal Julius Kugy. Hacquetova risba na porumenelem papirju je v Julijske Alpe pripeljala mladega Juliusa Kugyja, ki je skrivnostno cvetlico dolgo iskal. Ni je našel. Uganko je razrešil avstrijski botanik Kerner, ki si je ogledal Hacquetov primerek Scabiosa trenta v tedanjem Kranjskem deželnem muzeju v Ljubljani. Ugotovil je, da Hacquet ni našel nove vrste, ampak je poimenoval že znano vrsto bledo obloglavko (Cephalaria leucantha), ki raste na Krasu in na skalovju v submediteranskem območju. Scabiosa trenta, ki jo je Hacquet nabral v gorah nad Trento, je bila le relikt iz toplejših medledenih dob, ko je termofilno rastlinstvo prodrlo v Alpe. Prav mogoče je, da je Hacquet našel zadnje primerke te vrste, njegovi nasledniki pa ne več, ker je rastlina na pobočjih Triglava že izumrla, sta zapisala urednika.

    Slavni botanik, geolog in pionir alpinizma je neločljivo povezan s Triglavom. Malo je manjkalo, da bi kot prvi osvojil Triglav leta 1777. Naslednje leto je to uspelo štirim srčnim možem, sam pa je nato vrh osvojil 8. avgusta 1779 in nato še 23. julija 1782. Še vedno velja njegova upodobitev Triglava v delu  Oriktografija Kranjske za prvo upodobitev nasploh, njegov vzpon na Triglav za prvi dokumentirani vzpon, Hacquet je bil tudi prvi, ki je izmeril višino Triglava

     

    • Hacquet - Plantae 8
    • Hacquet - Plantae 7
    • Hacquet - Plantae 6
    • Hacquet - Plantae 5
    • Hacquet - Plantae 4 (2)
  • DIVJAD IN LOVSTVO V 19. IN 20. STOLETJU V NAŠI REGIJI

    V naši regiji imamo dve znani najdišči iz prazgodovinskih časov, ki dokazujeta, da se je človek preživljal z lovom. V prejšnjem in predprejšnjem stoletju so kmetje velikokrat pomagali plemstvu pri lovu. Medveda so v obdobju vladavine Avstro-Ogrske preganjali, zato je država izplačevala nagrade za vsakega uplenjenega medveda, zveri pa so lovili z različnimi pastmi.

    Šakala do sredine prejšnjega stoletja pri nas nismo poznali, v zadnjem času pa je pri nas nova stalna vrsta, ki je lani postala tudi lovna. Na Notranjskem pa je bilo vedno aktualno polhanje. Polhovke se je prodajalo tudi drugod po Kranjskem in po Evropi, polhovo mast pa so prodajali farmacevtom, saj je bila osnova za razna mazila. Več o lovstvu in divjadi v notranjsko-primorski regiji nam je povedal Gregor Bolčina, inženir gozdarstva in član lovske družine Trnovo.

    Fotografije so simbolične (splet).

    Avtor:Vesna Kovač
    • košute
    • Betalov spodmol
    • volk
    • šakal
    • medvedek
  • VIP: TOMAŽ KOZLEVČAR

    V današnji glasbeni oddaji Vaših izbranih pet gostimo glasbenega kameleona, vsestranskega glasbenika – vokalista, pianista, skladatelja, aranžerja in zborovodja ter glasbenega producenta, ne nujno v tem vrstnem redu. Tomaž Kozlevčar je naš gost, ki je študiral glasbeno pedagogiko in kompozicijo na ljubljanski Akademiji za glasbo in sodeloval s številnimi velikimi imeni slovenske glasbe.

    Tomaža je sprva zanimala matematika, obiskoval je bežigrajsko gimnazijo, a se je kmalu povsem posvetil glasbi. Slovi tudi kot član mednarodne zasedbe New Swing Quartet. Dobro desetletje  je vodil znamenit zbor Perpetuum Jazzile vse do leta 2011, s katerim so prepotovali dobršen del sveta, aranžersko se je podpisal tudi pod uspešnici Africa in Avsenikove polke. Njegov glasbeni opus pa je izjemen. Poslušaj …

    Foto: discodogs.com, ljubljanafestival.si

     

    Avtor:Vesna Kovač
    • Tomaz Kozlevcar New Swing Kvartet