Primorska podust je redka in ogrožena vrsta ribe, ki živi le v Italiji in Sloveniji. V sosednji državi je redka in v upadu, najdemo jo le še v nekaterih potokih porečja Pad; pri nas, kjer je omejena na zahod države, pa je še leta 2017 živela samo v dveh majhnih vodotokih v Goriških brdih. Stanje je  popravil projekt Life for lasca, saj primorske podusti že plavajo v treh potokih v porečju reke Vipave, kjer je nekoč že živela,  in vse kaže, da se  tam tudi razmnožujejo.

Zavod za ribištvo, ki je vodilni partner projekta, ni posegel v vodotoka iz Brd, projektnega partnerja  je poiskal v Italiji. Parco Lombardo della valle del Ticino je bil tisti, ki je prispeval ribe, zavod za ribištvo pa jih je začel gojiti.  Projekt Life for lasca – lasca je italijanski izraz za primorsko podust, ki je prešel tudi v angleščino –  oziroma ohranitev primorske podusti  je vreden dobra 2,2 milijona evrov,  prispevek Evropske komisije pri tem je 1,3 milijona. Projekt Life for lasca, v katerem so Zavodu za ribištvo pomagale tudi lokalne ribiške družine, se je začel oktobra leta 2017, zaključil naj bi se konec leta. V tri potoke na Vipavskem so doslej vložili 75 tisoč osebkov primorske podusti, do konca projekta jih bodo še 30 tisoč, tudi že iz slovenske ribogojnice. Poslušaj. 

Foto: arhiv projekta Life for Lasca 

15. septembra 2021 se je začel  vseslovenski  projekt Slovenija kvačka. Njegova pobudnica je Guinnessova rekorderka v kvačkanju Jadranka Smiljić. Združila je  211 kvačkaric in enega kvačkarja, ki bodo do 26. decembra nakvačkali vse slovenske grbe  v velikosti 180 x 140 cm. Nekaj udeležencev je svoje delo že končalo, med njimi tudi Jožica Knafelc, ki je nakvačkala grb Občine Pivka. Njeno delo je domača občina podprla in se izdelka iskreno razveselila.

Mojstrica kvačke Jožica Knafelc pa je ob tem povedala, da na tovrstne akcije naleti na Facebooku, ki ga je, hočeš nočeš, morala začeti uporabljati, ko so na Pivškem pred štirimi leti začeli s kvačkanjem hobotnic za nedonošenčke. Kvačkane nitke, kot se imenuje skupina, ki deluje v okviru večgeneracijskega centra,  je nato izdelala igrače za vrtce v občini, se lotila pletenin za stanovalce Doma upokojencev Postojna, kvačkala  muce za Društvo za zaščito živali Postojna …  “Nasmeh in veselje obdarovancev sta najlepše plačilo,” razmišlja srčna gospa.

Foto: Občina Pivka 

Bolnišnice se polnijo, zdravstveni delavci ne opozarjajo le na skorajšnje pomanjkanje kapacitet, ampak na pomanjkanje in izgorelost kadra. Dijaki zdravstvene nege s SGLŠ Postojna so v prvem valu  epidemije priskočili na pomoč domovom za starejše občane, v ponedeljek pa se odpravljajo na pomoč v sežansko bolnišnico.

Profesor zdravstvene nege Dragan Babuder razlaga, da pomoč drugim sodi med temeljna poslanstva medicinskih sester in opozarja na socialne veščine, kot so komunikacija, dobri odnosi, empatija, solidarnost … “Kot družba kar malo razpadamo,” pravi in dodaja: “na šoli se tega zavedamo in veliko, tudi svojih prstih ur, namenjamo temu vprašanju.” Poslušaj. 

Po lanski pomoči v epidemiji se je dijakom zahvalil tudi predsednik republike. 

Foto: Anže Malovrh/STA  

 Včeraj je v Logatcu neznani  storilec  domu  zamotil starejšo oškodovanko  s  pogovorom o izvedbi gradbenih del.  Njegov pajdaš pa  je med tem iz  hiše odtujili nakit in gotovino in tako lastnico oškodoval za nekaj sto evrov. Eden izmed njiju je star okoli 30 let, oblečen je bil v temna oblačila.    

Na Policijski upravi Ljubljana opažajo pojav drznih tatvin iz stanovanjskih hiš. Storilci so prefinjeni in pretkani, oškodovance  pa  zavedejo  tako,  da preteče kar nekaj časa, preden ugotovijo,  da  so  jih okradli. Čeprav občane že dolgo opozarjajo, policisti opažajo, da so še vedno neprevidni. 

Ž rtve so predvsem starejši občani. Storilci jih zamotijo s pogovorom, v katerem se izdajajo za  serviserje, delavce elektro podjetja, ki si ogledujejo teren, kjer bi postavili nove daljnovode, delavce, ki bodo sanirali odtoke in podobno. Ljudi tako zvabijo iz hiše ali od hiše, njihovo odsotnost pa takrat izkoristijo sostorilci, ki med pogovorom vstopijo v hišo, pregledajo notranjost in kradejo, v večini primerov denar in nakit ter odidejo.  Tisti, ki je zamotil žrtev, pa se  vljudno poslovi in zapusti kraj. Največkrat se do hiše pripeljejo z vozilom in tako kraj tudi zapustijo.

Občanom  policisti svetujejo, da imajo osebe, ki so prišle do njih nenapovedano, ves  čas  pod nadzorom in jih brez potrebe ne vabijo v prostore. Vedno  naj zaklenejo  hišo, ko odidejo, naj ključ vzamejo s seboj, tudi če »stopijo  samo  za  vogal«. Pozorni naj  bodo na videz oseb (oblačila,  govor,  posebnosti) in  vozilo,  s  katerim  so se pripeljali (znamko, barvo, tip in reg. št. vozila).

Kdor kljub temu postane žrtev kaznivega dejanja, naj takoj obvesti policijo na št. 113 ali najbližjo policijsko postajo.

Devetega novembra je v prostorih Glasbene šole Logatec potekala predstavitev knjižice Marcela Štefančiča starejšega Spod krova Dolšajnove hiše. Delo je izšlo leta 2020 na pobudo Občine Logatec in župana Berta Menarda. Štefančič se v njej posveča rodbini Dolšajn, ki je od sredine 19. stoletja pa do začetka 2. svetovne vojne močno vplivala na razvoj Logatca.

Sprva so imeli na Občini v mislih le postavitev spominske table, ob raziskovanju pa se je nabralo veliko gradiva, ki je našlo mesto v zanimivi domoznanski publikaciji.  V njej je še posebej izpostavljen Matevž Dolžan, kasneje preimenovan v Mattiasa Dolscheina, ki je Logatec postavil na zemljevid takratne Avstrije.  Bil je namreč eden od 17 poslancev v prvem avstrijskem parlamentu. Med Logatčani, tudi staroselci,  je rodbina slabo poznana, tudi zato je knjižica še kako dobrodošla. Poslušaj.