Minuli četrtek se je začel letošnji, sicer že dvajseti Evropski teden mobilnosti. Posvečen je spodbujanju aktivnih oblik mobilnosti, kot sta hoja in kolesarjenje, ter drugim alternativam oblikam prometa. Do srede se v 84 občinah odvijajo dogodki pod sloganom Živi zdravo. Potuj trajnostno.   

Letošnja tema se opira na raziskave mobilnostnih navad, ki kažejo močno korelacijo med potencialom za spreminjanje potovalnih navad in zdravjem. Kot pravi koordinatorka Evropskega tedna mobilnosti na Občini Postojna Alma Kostić, nas je prav zadnje leto spomnilo na to, kakšna vrednota je zdravje. Na Postojnskem so pripravili aktivnosti za vse generacije. Učenci Osnovne šole Antona Globočnika v šolo hodijo s pešbusom, upokojenci pa spoznavajo novourejene poti na Soviču, župan in podžupan pa sta postala Sopotnikova voznika. Osrednje dogajanja pa se začenja danes. Prisluhni. 

Foto: Občina Postojna 

Rotary klub Postojna Cerknica je pred kratkim na javni dražbi zbiral denar za štipendiji dvema obetavnima mladima glasbenikoma. K sodelovanju v projektu Umetniki za umetnika so povabili likovne ustvarjalce, ki so z dobrim namenom prispevali svoja dela.

Kot pravi predsednica kluba Karmen Pahor, jih je zbrana vsota, več kot 10 tisoč evrov, presenetila. Zato bodo ustanovili štipendijski sklad in pomagali več nadarjenim študentom. Poslušaj. 

Foto: Valter Leban 

Vsako leto je september v Logatcu z dogodki bogat mesec, saj vsi potekajo pod okriljem občinskega praznika. Osrednje mesto ima slavnostna seja občinskega sveta s podelitvijo občinskih priznanj.

Letos bodo podelili kar štiri, med njimi tudi naziv častni občan, to bo postal Miroslav Pogačnik. Spominske plakete pa bodo prejeli Društvu upokojencev Logatec, Janko Cepič in Namiznoteniški klub Logatec. Poslušaj. 

Prof. dr. Metoda Dodič Fikfak je zaradi svojih iskrenih prizadevanj in kot njegova dolgoletna predstojnica postala nekakšen sinonim Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa. Po specializaciji iz medicine dela in magisteriju iz ergonomske fiziologije v Ljubljani je ob koncu 90-ih preteklega stoletja v ZDA doktorirala na področju epidemiologije delovnega in življenjskega okolja.

Doktorat ji je odlično služil pri njenem boju proti smrtonosni azbestni industriji in zavzemanju za azbestne bolnike, z veliko mero sočutja pa si je in si še danes prizadeva ne samo za zdravo delovno in splošno okolje, pač pa tudi za odnos do delavca in njegove pravice.  Kljub številnim oviram na poklicni poti, nasprotovanjem in celo sodnemu postopku, zaradi katerih se včasih počuti nemočna, se ne vda. Čeprav izpolnjuje vse pogoje še ne namerava v pokoj, saj kljub osebnim zgodbam, ki jih nosi s seboj domov, še vedno uživa v svojem več kot 12 ur dolgem delovniku. V današnjem Nedeljskem klepetu se bosta z voditeljico dotaknili tudi lokalne problematike, nevarnosti vojaškega vadišča Poček in aktualnega dogajanja v Orehku.

Pri Planinski zvezi Slovenije je letos izšel planinsko-zgodovinski vodnik z naslovom Meja na razvodnici. Avtor Dušan Škodič je v njem spregovoril o vseh 61 glavnih mejnikih rapalske meje na današnjem slovenskem ozemlju, opisal dostop do njih in jim dodal bogato dokumentarno gradivo, tudi fotografsko, ter pričevanja o tem, kako je meja zarezala v življenje ljudi ob njej. 

Dušan Škodič pripoveduje, da je knjiga njegov prispevek k aktivnostim Zgodovinskega društva rapalska meja ob lanski 100. obletnici podpisa Rapalske pogodbe. Društvo je sicer nastalo leta 2017 prav zato, da te,  za Slovence nepravične meje, ne bi pozabili, saj po avtorjevih besedah večina Italijanov še vedno meni, da so po 2. svetovni vojni zemljo izgubili po krivici. “Premalo se zavedamo zgodovinskega momenta, ko je jugoslovanska partizanska vojska osvobodila Primorsko.  Če bi jo zavezniki, bi rapalska meja danes še vedno tekla tam, kot je nekoč,” je prepričan avtor. Poslušaj. 

https://www.pzs.si/javno/zalozba/planinski_vodniki/pz_pzs-meja_na_razvodnici-vsebina.pdf  

Foto: Planinska zveza Slovenije