Cerkničan Robert Kužnik se je leta 2015 lotil oživitve Gasparijevih jaslic kot pomembne sestavine kulturne dediščine Slovenije. Zasnoval in ustvaril je njihovo repliko, na kateri so namenoma vidne sledi litografije, s katero so bile natisnjene originalne jaslice. Jaslice sestavlja 70 figur, natisnjenih na 4 mm debelo vezano ploščo iz topolovine in postavljenih po načrtu Maksima Gasparija.

Pod imenom Studio Zibka pa namerava Kužnik zdaj še razširiti svoja prizadevanja za ohranjanje kulturne dediščine.

Ribiči so v ribniku Rešeto na zahodnem delu Cerkniškega jezera danes zjutraj opazili vrtinec na gladini in posumili na vdrtje enega od požiralnikov. “Stvar je zelo kritična, saj je vodostaj v ribniku, kjer je med 40 in 50 tonami rib, že čez noč upadel za več kot 30 centimetrov”, je povedal Dejvid Tratnik iz ribiške družine Cerknica.

Odziv občinskih služb in občinskega štaba Civilne zaščite je bil izjemno hiter, takoj so pripravili načrt sanacije in zasutje požiralnika z glinenim materialom lokalnega izvora. Akcija naj bi stekla že ponoči ali jutri zjutraj.

fotografija: arhiv Ribiške družine Cerknica

Pripomočki iz lesa vedno pridejo prav, še zlasti na podeželju, zato je spretnost izdelovanja lesenih predmetov koristna veščina. Na Blokah lesene gradove, ptičje hiške, ure, kose pohištva, stopnišča in celo lesene modne dodatke izdeluje Tomaž Primožič, sicer po izobrazbi geograf, ki se s to dejavnostjo ljubiteljsko ukvarja že 11 let. Navdušil ga je stari tast, ki je bil tudi njegov mentor.

Tomaž izvira iz osrednjeslovenske regije, živi in ustvarja pa na Blokah s svojo ženo Heleno, s katero sta si ustvarila družino. Kot pravi Tomaž, je les na Blokah kompaktnejši, raste počasneje, letnice pa so gostejše. Večinoma se poslužuje smrekovega lesa, pa tudi listavcev. Včasih sodeluje tudi z lokalnimi vaškimi žagami, najbolj pa ga z idejami motivirajo žena in otroci. Za lokalno šolo in vrtec je izdelal številne ptičje hišice, hranilnice, multifunkcijski leseni grad in druge didaktične lesene pripomočke. Več v prispevku.

V času poletnih dopustov na Ljudski univerzi Postojna ne mirujejo, trenutno gostujejo po krajevnih skupnostih v Občini Postojna. V Hraščah, Šmihelu pod Nanosom in Landolu izvajajo kmetijsko in sadjarsko obarvane delavnice. Vodi jih agronom Marko Cvetko in so brezplačne.

Delavnici o osnovah semenarstva sta potekali julija, avgusta pa bosta na vrsti delavnici o koristnih plateh plevelov in etnobotanična sprehoda, septembra pa se bodo krajani učili o poletnem cepljenju sadnega drevja.  Ljudska univerza Postojna pa ta čas pili še zadnje podrobnosti  jesenskih delavnic, tečajev in izobraževanj – od osnovne šole za odrasle do začetnih tečajev angleščine in računalništva. Poslušaj. 

Dr. vet. medicine z Blok, izjemen poznavalec Blok in Bločanov ter domačih šeg in navad, Janez Usenik, je kljub letom poln življenjske energije. V življenju se je moral preizkusiti v marsičem, bil je tudi gostilničar, furman, kmet, s solovcem pa je ustanovil Lovski pevski zbor Martin Krpan Bloke, v katerem še vedno prepeva. Je tudi prejemnik zlatega znaka za lovske zasluge, pravi pa tudi, pa se ne spominja vseh nagrad. Njegova mama je imela trgovino in znamenito gostilno, ki so jo redno obiskovali furmani in drugi popotniki v vojnem času. V svojem času je bil tudi Janez aktiven gostilničar in kmetovalec.

Izvira iz številne družine, ki so jo zaznamovale mnoge težke življenjske preizkušnje, z bistroumnostjo in vedrim odnosom do življenja pa je rešil marsikatero težavo. Združuje znanje in umetnost, pravi pa tudi, da se je v današnjem času precej spremenil odnos do živali. Prej so prednjačile rejne živali, saj so omogočale preživetje in predstavljale vir dohodka, dandanes pa so v ospredju male živali, saj štejejo kot družinski člani. Janez pravi, da je to razvoj in da ima svoje prednosti. Poslušaj …

Fotografije: Vesna K., Bloski korak, bloke.si