Mesec: avgust 2021

  • ZAPISI SPOMINA OHRANJAJO USTNO IZROČILO

    Dobra pot je zavod za kulturo in sonaravno delovanje s sedežem v Divači, ki ohranja in oživlja kulturno dediščino in ustno izročilo. S podporo Parka Škocjanske jame in Slovenskega etnografskega muzeja je zavod razvil mobilno aplikacijo Zapisi spomina, ki beleži pričevanja starejših o različnih življenjskih vidikih in kulturi v preteklosti.

    Projekt ohranja ustno izročilo in izpostavlja družbeno vlogo starejših, katerih spomini in izkušnje so nadvse dragoceni. Aplikacija je pomembna in uporabna zato, ker zmanjšuje digitalni prepad med generacijami in beleži spomine in znanja iz starih časov. Vsi lahko prispevajo zapise in pričevanja starejših v obliki besedila, zvočnega posnetka ali video posnetka. Več o projektu in aplikaciji nam je zaupala Nava Vardjan, direktorica zavoda in vodja projekta.

    Avtor:Vesna Kovač
    • Nava Vardjan
    • Zapisi spomina - foto.jpg
  • BALINANJE V PIVKI VELIKEGA POMENA

    Od četrtka do nedelje je na balinišču v Pivki potekalo državno prvenstvo otrok in mladincev. V teh štirih dneh je tam nastopilo skoraj 100 otrok do 14. leta starosti in 50 mladostnikov do 18. leta starosti. S tem dogodkom se je v Pivki prvič v Sloveniji organiziralo hkratno prvenstvo mladih na enem prizorišču v vseh balinarskih disciplinah. 

    Ob tej priložnosti smo poklicali vodjo organizacijskega odbora balinarskega kluba Orlek ORO MET Pivka, Draga Štunfa, ki nam je med drugim povedal tudi to, da so z izvedbo dogodka zadovoljni. Epidemija je tudi v balinarskem klubu Pivka pustila posledice, so pa še vedno prijetno presenečeni nad številom mladincev, ki vztrajajo v klubu. Po besedah Draga Štunfa je obdržati mlade, v športu kot je balinarstvo, pravi izziv. Prisluhni!

    Avtor:Maša Zidar
  • ZEMLJIŠČA NA PLANINSKEM POLJU DOBILA SKRBNIKA

    Planinsko polje je naravna vrednota državnega pomena. Izstopa po geomorfologiji, hidrologijI, rastlinskem in živalskem svetu. Pretočno kraško polje proučuje, varuje in izboljšuje tudi projekt KRAS.RE.VITA. V okviru projekta je Občina Postojna spomladi  uspešno izpeljala javni poziv za skrbniško varstvo kmetijskih zemljišč na Planinskem polju, ki jih je odkupila v okviru projekta.

    Skrbnik Miha Petkovšek je že začel z aktivnim izvajanjem nalog navedenih v Akcijskem načrtu za izboljšanje stanja in zagotavljanje dolgoročnega upravljanja, ki je sestavni del pogodbe. Na skrbi ima več kot 25 hektarjev zemljišča. Poslušaj. 

    Avtor:Maruša Mele Pavlin
  • V SEPTEMBRU OPREMLJANJE, OKTOBRA SELITEV

    Stavba nekdanje postojnske PU in še prej bančne palače v Gregorčičevem drevoredu 3 že nekaj časa sije v vsej svoji lepoti. Vsa gradbeno-obrtniška dela so zdaj v zaključni fazi, v septembru sledita še dobava in montaža opreme in vanjo se bo lahko iz sosednje občinske stavbe preselila Upravna enota Postojna. 

    Delo v v celoti obnovljeni stavbi bo za zaposlene enostavnejše, največja pa bo sprememba za stranke, saj bodo prostori bistveno večji, načelnik Marko Baša pa največjo prednost vidi v fizični ločitvi od Občine in upa, da bodo tako občani lažje ločili tudi njune pristojnosti. Zaradi nepredvidenih del, ki so zahtevala tudi spremembo že izdelane projektne dokumentacije in statističnih izračunov, se je investicija podražila s slabih milijon 700 tisoč na dobrih 2 milijona 300 tisoč evrov, so pojasnili na Ministrstvu za javno upravo. Stavba je del postojnskega mestnega jedra in zaščitena kot naselbinska dediščina, zato so vsa dela izvajali  v skladu s pogoji Zavoda za varstvo kulturne dediščine. Poslušaj. 

    Avtor:Zasebno: Mateja Jordan
  • IZDANA ODLOČBA O ODSTRELU MEDVEDKE

    Agencija RS za okolje (Arso) je na podlagi strokovnega mnenja Zavoda za gozdove Slovenije izdala ustno odločbo za izjemni odstrel medvedke, ki je pred dnevi pri Pivki huje poškodovala 30-letnega domačina. Zavod se je tako odločil, potem ko je minuli petek v bližini kraja napada prišlo do vnovičnega srečanja medvedke s človekom.

    Zavod za gozdove se takoj po nedavnem napadu medvedke na 30-letnega domačina sprva ni odločil za odstrel, je pa od dogodka dalje aktivno spremljal dogajanje na območju napada. Skušal je ugotoviti morebitna dodatna dejstva glede napada in tudi morebitne nove lokacije pojavljanja medveda. Minuli petek je prišlo do novega srečanja med medvedom in človekom, in sicer v bližini kraja napada na domačina.

    “Zaradi bližine obeh dogodkov je zavod za gozdove ocenil, da obstaja velika verjetnost, da gre za istega medveda. Na podlagi ugotovitev na terenu je zavod v petek pripravil strokovno mnenje o nujnosti odstrela rjavega medveda za območje med Brkinskim robom in naselji Šilentabor, Zagorje, Knežak in Šembije,” so danes za STA pojasnili na zavodu.

    Mnenje so posredovali Arsu, ki je pristojno za izdajo dovoljenja za odstrel na podlagi odločbe. Ker gre za nujen ukrep v javnem interesu, ki ga ni mogoče odlagati, saj obstaja nevarnost za življenje in zdravje ljudi ter premoženje večje vrednosti, je Arso takoj po prejemu strokovnega mnenja podal ustno odločbo za izjemni odvzem iz narave z odstrelom enega osebka vrste rjavi medved, so še pojasnili na zavodu.

    O izdaji odločbe je Arso obvestil upravljavce lovišč Tabor Zagorje in Trnovo ter se z njimi dogovoril za izvedbo odstrela.

    V Sloveniji je bilo sicer letos do 11. avgusta iz narave odvzetih 130 rjavih medvedov. 121 jih je bilo odstreljenih na podlagi dovoljenj Arso, devet medvedov pa je bilo najdenih poginjenih, so prejšnji teden pojasnili na okoljskem ministrstvu.

    Rjavi medved človeku dejansko lahko predstavlja fizično nevarnost, a se napadi dogajajo relativno redko. Po podatkih zavoda za gozdove v Sloveniji letno beležimo v povprečju dva primera napada rjavega medveda na človeka. V zadnjih letih sicer leta 2018 ni bilo napada, v letih 2019 in 2020 pa so bili po trije.

    Srečanja med človekom in rjavim medvedom so v naravi redka, saj je rjavi medved žival, ki človeka praviloma dojema kot nevarnost in se mu zato izogiba. Ob redkih priložnostih lahko kljub temu pride do srečanja, ki v določenih okoliščinah lahko predstavlja grožnjo zdravju in varnosti ljudi. Človeka rjavi medved nikoli ne zasleduje in lovi kot plen za hrano, napade ga lahko le v primeru, če ga presenetimo, če se počuti ogroženega ali ga izzovemo, pri čemer gre za obrambno reakcijo.

    Foto: wikipedia 

    Avtor:STA