Crossmoby je projekt, v katerem sodeluje  več partnerjev iz Slovenije in Italije, tudi Občina Ilirska Bistrica, kjer so že vzpostavili  mestni avtobus in uvedli električna kolesa. Med cilji projekta je namreč tudi zmanjšanje emisij CO2, kar Občini Ilirska Bistrica zelo ustreza. Ne le v okviru projekta, zaradi naravnanosti si že nekaj let prizadeva za trajnostno mobilnost.

Crossmoby je sicer strateški projekt, ki skuša prek pilotnih aktivnosti vplivati tako na odločevalce kot tudi na mobilnostne navade prebivalcev tako zmanjšati prometno obremenitev projektnih območij z dveh strani meje, saj gre za sodelovanje v okviru programa Interreg Italija-Slovenija. Slovenski partnerji v projektu so, poleg Občine Ilirska Bistrica, Urbanistični inštitut Republike Slovenije, Regionalni razvojni center Koper in Posoški razvojni center. Projekt je težak 4,1 milijona, bistriški delež je 200 tisočakov

Kovaštvo je bilo nekdaj pomembna obrt in vsaka vas na Slovenskem je imela vsaj enega kovača. Če jih je bilo več, so bili razdeljeni na podkovske kovače in tudi orodjarje. Podkovski kovači so znali izdelovati podkve in delo je običajno potekalo po ves dan. Znanje se je velikokrat prenašalo iz roda v rod, s tem pa tudi kovačije. Na Blokah je bil v prejšnjem stoletju markanten kovač tudi Andrej Hiti.

Kovaško delo je potekalo od zore do mraka. Nekateri kovači so konjem popravljali celo zobe in zdravili tudi druge tegobe. Spomine na očetovo kovaško delavnico in številne prigode je z nami delila Andrejeva hčerka, Olga Nezman. Prisluhni.

Fotografiji sta simbolični.

Fakulteta za zdravstvene vede Univerze v Novem mestu z Vzgojno-izobraževalnim zavodom Višnja Gora in tremi kmetijami v dveletnem projektu Fitokmetije razvija model usposabljanja o zdravilnih rastlinah na učnih kmetijah. Dve kmetiji prihajata iz Občine Cerknica, to sta kmetiji Markovi iz Martinjaka in Mahne iz Cerknice.

Mahnetovi obiskovalce že sprejemajo in jih poučujejo zlasti o divji hrani, pa tudi o kulinarični dediščini in zeliščih, pravi Lili Mahne. Markova kmetija v Martinjaku pa je vpeta med suhe travnike s slivniškega vznožja in mokrotne travnike Cerkniškega polja. Marko Cvetko razlaga, da so programe na kmetiji so zato usmerili v botanične sprehode. V sklopu projektnih aktivnosti sta kmetiji že sodelovali z domačo osnovno šolo, računata, da se bo sodelovanje razširilo še na večje območje, saj projekt Fitokmetije razvija izobraževanja in podpira prenos znanj pilotnih kmetij v nov študijski  program Fitoterapije, kar denarno podpira Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja. Poslušaj podrobnosti. 

Dr. Maksimiljan Modic je upokojeni zdravnik, ki je na Bistriškem pustil velik pečat, saj je tam služboval kar 47 let. Strokoven, pa vendar skromen, preprost in srčen človek, ki je bil vedno pripravljen pomagati. Njegovemu dolgoletnemu predanemu delu v ZD Ilirska Bistrica se je Občina Ilirska Bistrica ob občinskem prazniku poklonila s spominsko plaketo.

Dr. Maksimiljan Modic je bil rojen v Slavinjah na Postojnskem. Zaupal nam je, da so ga v mladosti veselili tuji jeziki. Kot dijak postojnske gimnazije je med počitnicami delal kot vodnik v Postojnski jami. Nekaj časa je celo razmišljal o študiju tujih jezikov, vendar je naposled zmagala očetova želja, da postane zdravnik. Po končanem študiju je kot mladi zdravnik eno leto služil vojaški rok v Beogradu in Petrinji na Hrvaškem, kjer je skrbel za vojake ter oficirje in njihove družinske člane. Po končanem služenju vojaškega roka se je zaposlil v Zdravstvenem domu Ilirska Bistrica. Na ilirskobistriško občino je bil vezan še iz časa študija medicine, saj je bil njen štipendist. Tudi zato, kot pravi, se je čutil dolžnega ostati na Bistriškem. Med letoma 1979 in 1985 je prevzel tudi vodenje bistriškega zdravstvenega doma, kjer se je že tedaj, podobno kot danes, soočal s pomanjkanjem zdravniškega kadra. Ves čas pa je ostal trdno povezan s svojimi pacienti, s katerimi je spletel tudi mnoge prijateljske vezi in pristne medčloveške odnose. Poslušaj pogovor. 

Foto: Mateja Maraž