Pred nami ni čisto navaden, ampak debeli četrtek. Na ta dan se v slovenskih karnevalskih mestih začenja pustni teden oziroma pustne norčije. V Cerknici na debeli četrtek prežagajo babo, župan pa izroči oblast svojemu butalskemu kolegu.

Zaradi epidemije je Pustno društvo Cerknica odpovedalo vse javne prireditve. Letos tako ne bo otroške maškarade, Žaganja babe, butalske televizije TV Čohovo, karnevala in pustnega pogreba, pa še vseh pustnih zabav zraven, ampak, društvo zagotavlja, da pust po drugi strani vseeno bo. Še več, pred nami je cel pustni teden. Kako bo potekal, nam je povedal  Pustni Lojz. Poslušaj. 

Foto: Pustno društvo Cerknica 

Slovenski kulturni praznik že vrsto let obeležujejo tudi na naši najvišji izven alpski gori – Snežniku. Običajno se na ta dan v koči Draga Karolina zberejo pohodniki in ljubitelji gora, pa tudi kulture. Ker letos srečanje na Snežniku ni bilo mogoče, so praznik počastili na virtualen način. Tako kot že zadnja tri leta sta tudi letos za krajši kulturni program poskrbela oskrbnik koče Andrej Barovič in domačin Rok Smrdelj. Oba po izobrazbi družboslovca in humanista, s posebnim čutom za kulturo in narodno zavest, sta želela še posebej opozoriti na izredne razmere v kulturi in družbi na sploh. 

Video posnetek programa je objavljen na fb strani Koča na Snežniku, kjer so v komentarje svoje misli, pesmi in citate lahko zapisali tudi ljubitelji Snežnika. Dogodek, za katerega upajo, da se bo prihodnje leto preselil nazaj na Snežnik, je sicer med pohodniki zelo dobro sprejet.

Sicer pa koča na Snežniku v skladu z veljavnimi ukrepi trenutno obratuje le kot prevzemno mesto. Razmere na Snežniku so letos zares zimske z nizkimi temperaturami in obilo snega, kar s pridom izkoriščajo tudi turni smučarji. Poslušaj. 

V začetku februarja se je  pet primorskih županov s podpisi zavezalo za uvajanje sprememb v občinah Ajdovščina, Idrija, Pivka, Nova Gorica in Koper. Pristopili so k evropskemu gibanju županov, ki želijo v svojih občinah zmanjšati emisije ogljikovega dioksida za vsaj 40 odstotkov. Nekatere občine so  pomemben okoljski cilj šele začela zasledovati, Pivka pa po sedmih letih zavezo nadaljuje. 

Konvencija, kateri je zavezana Občina Pivka, ne vpliva pozitivno le na okolje, ampak tudi na občinsko blagajno. Investicije na občinski infrastrukturi občini zmanjšujejo stroške, so pa tudi sofinancirane, je povedal vodja Lokalnega pospeševalnega centra Pivka Boštjan Glažar. Poslušaj. 

Varčna razsvetljava v dvorani Skala. 

Foto: Občina Pivka 

Občina Logatec ob slovenskem kulturnem prazniku vsako leto podeli februarska priznanja za življenjsko delo in izjemne dosežke na področju kulture. Letos tega ne bo storila na slovesnosti,  ampak na sprejemu pri županu, ki bo potekal v ožjem krogu.

Berto Menard se bo za življenjsko delo na področju kulture zahvalil Alojziju Mačku, za izjemne dosežke pa bo čestital Romanu Trevnu. Alojzij Maček že 70 let bogati  pevsko kulturo na Logaškem, Roman Treven pa bo priznanje prejel za dosežke na področju literature ter ohranjanje kulturne dediščine na Hotenjskem. Poslušaj. 

Foto: Tomaž Plut 

Uradno polno ime današnjega praznika je  Prešernov dan, slovenski kulturni praznik. Praznovali so ga že med drugo svetovno vojno, v obliki, kot jo poznamo danes, pa prvič leta 1945. Slovenski kulturni praznik praznujemo na obletnico smrti  Franceta Prešerna

. Med Prešernovimi deli so tudi literarno-satirični epigrami, enega si je prislužil tudi Notranjec Jurij Kosmač. Knjižničar, urednik, pesnik in prevajalec Jurij Kosmač iz Dan v Loški dolini je po  končani šoli v Starem trgu je odšel v Ljubljano, kjer je obiskoval gimnazijo oziroma licej in bil zadnji dve leti Prešernov sošolec. Zaposlen je bil v Licejski knjižici, današnjem NUK-u. Leta 1838 sta skupaj z Miho Kastelicem dokončala popisovanje Starega matičnega kataloga, delo, ki ga je leta 1832 začel Matija Čop.
 V letih od 1830 do 1834 je sodeloval pri Kranjski Čbelici s pesmimi o letnih časih.  In nekdanji sošolec France Prešeren ga je špiknil:

Kdor govoriti kaj ne vé,
On vreme hval’ al toži,
Kdor pevcov péti kaj ne vé,
Od letnih časov kroži.

Od leta 1947 ob slovenskem kulturnem prazniku podeljujejo Prešernove nagrade in nagrade Prešernovega sklada. S Prešernovo nagrado sta za življenjsko delo letos nagrajena pesnik Feri Lainšček in arhitekt Marko Mušič. Med prejemniki nagrad Prešernovega sklada pa je tudi režiser Tomi Janežič s Kruščega v Občini Cerknica. Po desetletju dela v tujini je doma ustvaril predstavi  Še ni naslova  in Sedem vprašanj o sreči  ter zanju prejel nagrado Prešernovega sklada. Predstavi okvire presegata tudi z dolžino, trajata več ur. Za glasilo Slivniški pogledi je nagrajenec povedal: »Mogoče je to res nenavadno. A izkazalo se je – tudi pri nekaterih drugih predstavah, ki sem jih režiral in so bile daljše od običajnih – da so za občinstvo tudi izredno pomembne.« 

Tomi Janežič je trenutno na Norveškem, kjer pripravlja predstavo za tamkajšnje narodno gledališče v Oslu. Po vrnitvi na Notranjsko bo na njegovem domu spet živahno v mednarodno uveljavljenem Studiu za raziskavo umetnosti igre oziroma Ustvarjalnem centru Krušče.

Foto: Katja Legin spletna stran ZDUS