Predsednik republike Borut Pahor se je včeraj v Postojni sestal s poveljnikom civilne zaščite Srečkom Šestanom in s poveljnikom Regijskega štaba civilne zaščite za Notranjsko Sandijem Curkom. Pahor  se je nato srečal tudi z vodstvi Bolnišnice za ženske bolezni in porodništvo ter tukajšnjih zdravstvenega doma in doma upokojencev. Pristojnim se je zahvalil za trud pri omejevanju širjenja novega koronavirusa. 

 Predsednik je povedal, da so s predstavniki civilne zaščite odkrito pogovarjali. Izpostavili so, da bi bilo njihovo delo lažje, če bomo prijaznejši, ukrepi jasneje skomunicirani, bolj dosledni in če se bo okrepilo zaupanje vanje. Obljubil je, da bo te misli predal odločevalcem na državni ravni. Poslušaj. 

Foto: Regijski štab CZ za Notranjsko 

Predsednik republike Borut Pahor se je včeraj sestal tudi z vodstvi Bolnišnice za ženske bolezni in porodništvo, Zdravstvenega doma Postojna in tukajšnjega doma upokojencev. Pogovarjali so se predvsem o cepljenju, tudi zaposlenih.

Direktor porodnišnice Aleksander Merlo je povedal, da je trenutno med zaposlenimi v porodnišnici pripravljenost za cepljenje nekoliko več kot 50-odstotna. Direktorica zdravstvenega doma Irena Vatovec je dejala, da so ali bodo v njihovem domu cepili več kot 65 odstotkov zaposlenih in dodala, da pripravljajo dobre prakse, da bodo čim prej pocepili rizične skupine, saj meni, da je poleg spoštovanja vseh ukrepov cepljenje pravi odgovor na epidemijo.

Nekoliko manjša pripravljenost za cepljenje je v postojnskem domu upokojencev,  je povedala  direktorica Alenka Curk. Pojasnila je, da so cepili že 85 odstotkov stanovalcev,  za cepljenje pa se je  izreklo komaj 32 odstotkov zaposlenih. Zadovoljna je,  ker se dom postavlja na noge, iz sive cone se je spet pobarval v belo, že dva tedna vanj vstopajo tudi svojci stanovalcev, organizirajo pa celo manjše prireditve. Alenka Curk pa je pripomnila, da pogreša državno strategijo prepričevanja v cepljenje. Predsednik Pahor ji je dejal, da bi morda zalegli tudi zgledi odgovornih in dodal, da trenutno cepiva še ni dovolj in zato morajo biti prve na vrsti ranljive skupine ter pristavil: »Nihče si ne želi, da bi kdo rekel, da smo posamezniki prehiteli vrsto. Če pa bodo odločevalci menili, da bi s takimi cepljenji prepričali ljudi, potem pa rade volje.«

Vir: Regijski štab CZ za Notranjsko 

Foto: Valter Leban 

Tako kot za vse nas je bilo leto 2020 drugačno tudi za prostovoljce in delavce Območnega združenja Rdečega križa Logatec. Covid situacija je močno vplivala na njihovo delo, saj jim je   prinesla številne dolžnosti in naloge, ki jih prejšnja leta ni bilo. Predsednica območnega  združenja Špela Albreht je povedala, da so se v prvih pomladnih dneh znašli v precepu, saj niso vedeli, kako naj delajo, da ne bi ogrozili sebe, prostovoljcev in seveda uporabnikov. Pravi tudi, da se delo prostovoljcev ni smelo zaustaviti, saj je njihovo poslanstvo pomagati ljudem v kriznih razmerah. Kljub spremembam jim je uspelo.

 Izpeljali so nekaj rednih programov kot so denimo deljenje hrane, nakup šolskih potrebščin in zdravstveno letovanje otrok na Debelem Rtiču. Razen rednega dela so priskočili na pomoč civilni zaščiti in ji pomagali pri delih, ki jih je prineslo zaprtje ob epidemiji. Prostovoljci so pomagali raznašati zaščitne maske starejšim, pomagali so pri razvozu hrane ogroženim, bolničarji pa so ob tem prevzeli še merjenje temperature na primorskih mejnih prehodih. Ob jesenskem valu se je več bolničarjev javilo na klic po pomoči v UKC Ljubljana. Tako je od pet do osem bolničarjev vsakodnevno pomagalo na različnih oddelkih pri delu s covidnimi  bolniki.

»V letu 2020 torej dela ni manjkalo, manjkalo pa nam je druženja. To bomo nadoknadili, ko se mora z novim koronavirusom konča. V letu 2020 smo resnično spoznali, da imamo okrog sebe veliko ljudi, ki radi in zmorejo pomagati v težkih trenutkih in to z obilico dobre volje. Dragi prostovoljci, zelo smo ponosni na vas.« je za konec dodala predsednica logaškega Rdečega križa Špela Albreht.

Foto: arhiv Območnega združenja RK Logatec 

Predsednik republike Borut Pahor se je danes sestal z Regijskim štabom Civilne zaščite za Notranjsko, v Postojni ga je sprejel tudi državni poveljnik Srečko Šestan. Predsednik je povedal, da so se pogovarjali odkrito tudi o razdražljivosti in utrujenosti, v kateri smo se znašli. Izpostavili so, da bo za vse lažje, če bomo prijazni, ukrepi jasneje skomunicirani, bolj dosledni in če se bo okrepilo zaupanje vanje.

Obljubil je, da bo te misli predal odločevalcem. Pahor  se je nato srečal tudi z vodstvoma  Bolnišnice za ženske bolezni in porodništvo ter Zdravstvenega doma Postojna. Poslušaj. 

Foto: Valter Leban 

Šolanje na domu lahko ima resne posledice za celo generacijo otrok, opozarjajo strokovnjaki. Tako praktične, učne, kot psihosocialne in nenazadnje fizične, spomnimo samo na zaskrbljujoče ugotovitve glede pomanjkanja telesne vadbe. Da se morajo otroci čim prej vrniti v šole, si želijo vsi starši, tudi mama dveh najstnikov, mlajši, 12-letnik, obiskuje šolo s prilagojenim programom v Postojni. Pogovarjali smo se tudi z materjo 11-letnega učenca POŠ s prilagojenim programom na postojnski OŠ Miroslava Vilharja. Obe sta želeli ostati anonimni. 

Tudi po besedah vodje POŠ s prilagojenim programom z nižjim izobrazbenim standardom ter posebnim programom vzgoje in izobraževanja otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami Polone Lapajne Pavšič je bil za vrnitev v šolske klopi že skrajni čas.