Postojnska ustvarjalka Beti Bricelj se je v mednarodnem umetniškem prostoru uveljavila kot predstavnica sodobne geometrijske umetnosti. Nekatera svoja dela trenutno predstavlja v Ostravi na Češkem, kjer bo razstava Dimensions na ogled še do konca prihodnjega tedna.
Tudi zanjo pa je letošnje leto nekaj posebnega… Poslušaj.
Bližina jam, zlasti prvega slovenskega krajinskega parka Rakovega Škocjana, in dejstvo, da je na rakovški osnovni šoli poučeval krasoslovec dr. France Habe, sta leta 1957 botrovala ustanovitvi Jamarskega društva Rakek. Mladi jamarji so najprej delovali kot sekcija Društva za raziskovanje jam Luka Čeč iz Postojne, leta 1963 pa so se osamosvojili.
Društvo in njegovi dosežki so danes prepoznavni doma in v tujini. Pogovarjali smo se s članom društva Matejem Zalokarjem. Beseda je tekla o različnih področjih, s katerimi se društvo ukvarja, tudi o raziskovanju jam pri Martinjaku, kjer se najverjetneje skriva večji jamski sistem. Slivnica je dolgo časa veljala za območje, kjer jam skorajda ni, Rakovčani pa dokazujejo nasprotno. Na Slivnici so odprli več delovišč. K temu so jih spodbudila pričevanja starejših domačinov, pa tudi največja jamska žival na svetu. Poslušaj.
Fotografije so delo Mateja Zalokarja.
Prizidek k Osnovni šoli 8 talcev Logatec bo predvidoma narejen do konca oktobra. S tem bodo rešili prostorsko stisko na dolnjelogaški osnovni šoli. Sledila bo šola v Gorenjem Logatcu. Projekti so narejeni, nadaljnje korake pa ovira poplavna karta, razlaga župan Berto Menard, čeprav gre za nadzidavo.
S pristojnim ministrom Andrejem Vizjakom so se že pogovarjali, sicer pa ima Osnovna šola Tabor po mnenju župana Berta Menarda večje prostorske težave kot Osnovna šola 8 talcev. Poslušaj.
Foto: arhiv šole
Ilirskobistriški občinski svetniki so na zadnji seji potrdili odlok o rebalansu proračuna za leto 2020, ki občini obeta 15 milijonov evrov prihodkov in 17 milijonov evrov odhodkov. Občina se bo ob tem za nujne naložbe zadolžila za tri milijone evrov.
Na Bistriškem so v letošnjem letu že zaključili nekaj večjih naložb. Med njimi so: izgradnja mostu v Posrtvici in na Mali Bukovici, zaprtje deponije v Jelšanah, ureditev kanalizacije v Čeljah, rušitev stare šole v Podgradu in zamenjava dotrajanih oken na OŠ Antona Žnideršiča. Izvedba nekaterih projektov pa se je zamaknila v naslednje leto. Med njimi izgradnja helioporta, ureditev kuhinje in menjava oken na gradu Prem, postavitev požarnih stopnic na OŠ Dragotina Ketteja in obnova vodovoda Knežak, končuje pa se tudi urejanje poročne dvorane v Domu na Vidmu.
V naslednjih dveh letih je za večje in nujne naložbe predvidenih slabih osem milijonov evrov. Med njimi sta najpomembnejši naložbi izgradnja vodovoda Ilirska Bistrica-Rodik in posodobitev vodarne v Ilirski Bistrici ter gradnja prizidka k Zdravstvenemu domu, ki bo občino stala okrog tri milijone evrov. Že na prihodnji seji pa naj bi svetniki na mizo dobili tudi idejno zasnovo za ureditev Športnega centra Trnovo.
Na seji so potrdili tudi dva odloka – o pogrebni in pokopališki dejavnosti v občini in spremembe odloka o določitvi javne infrastrukture na področju športa v občini.
Ko gre za zgodovino, likovno umetnost, kulturno dediščino in arhitekturo, je pravi naslov vedno Postojnčanka Polona Škodič. Diplomirala je iz umetnostne zgodovine in nato prejela tudi certifikat, ki izpričuje njeno strokovnost na področju likovne kritike. Deluje kot vodja in strokovna svetovalka postojnske galerije in neodvisna svetovalka na področju kulture, z umetnostjo pa je tako rekoč na ti.
Izvira iz številčne družine, oče se je ukvarjal z režijo in jo pogosto vključeval v kulturne projekte. Tudi glasba je bila pomemben del njenega življenja, navdušuje jo predvsem rokovska zvrst. Spregovorila je tudi o izjemni stavbni dediščini v Postojni. Najbolj jo osrečuje povezanost in razumevanje med ljudmi, skrbi pa jo brezbrižen odnos mladih do narave. Med ljudi rada širi bogastvo slovenske besede in jim umetnost skuša čim bolj približati. Prisluhni.
