Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor bo danes dopoldan v Predsedniški palači vročil priznanje jabolko navdiha Ani Petrič.

Cerkničanka, sicer direktorica DEOS-ovega Centra starejših Notranje Gorice, z domiselnimi in vključujočimi projekti pooseblja vrednote medgeneracijske solidarnosti in bogati življenje srebrne generacije, so zapisali v predsednikovem uradu. Magistrica socialnega dela Ana Petrič je skrbi za starejše predana že več kot 15 let. Je tudi predsednica dobrodelnega gibanja Skupaj za starejše in članica Gerontološkega društva Slovenije ter prostovoljka.  

Še do 1. decembra poteka akcija Mala pozornost za veliko veselje, ki jo je zagnala prav Ana Petrič.  Petričeva si želi, da bi  praznično voščilnico dobil prav vsak oskrbovanec slovenskih domov za starejše občane.

Foto: Ivan Kebe 

 Z besedo toponim označujemo ime kraja ali kakega drugega dela zemeljskega površja. Nekatera imena so zelo zgovorna. Tako arheologi velikokrat že po imenu kraja, dela polja ali vzpetine vedo, da je tam najbrž arheološko najdišče. Ob kakšnih imenih arheologi zastrižejo z ušesi, smo vprašali  arheologinjo Sabino Stambulić Pugelj. Izvedeli smo, da je največ Gradišč, tudi Groblje so zanimive, pa kraji, poimenovalni po svetnikih. 

V regiji ne tovrstnih poimenovanj ne najdišč ne manjka. Spomnimo se le na Podgraje, Šmarato ali Gradišče nad Cerknico. Sveže najdišče na Bistriškem je Zidanca, da je lokacija ime dobila po zidovja, ni treba dolgo ugibati. Od kod pa prihaja ime Ulaka? Poslušaj.  

V Loški dolini je nekaj vidnejših cerkva, med katerimi gotovo velja izpostaviti cerkev svetega Martina v Podcerkvi. Ta naj bi bila najprej omenjena že v 14. stoletju in takrat naj bi se tudi vas imenovala po patronu te cerkve, stoletje pozneje pa so jo v župnijski listini že imenovali po sedanjem imenu. Povezana je s cerkvijo svetega Petra na Ulaki, predvsem zaradi gradbenih elementov in zaradi oltarja.

Znamenito je tudi večje pokopališče pod njo, kjer so pokopani številni znani Notranjci. Cerkev so skozi zgodovino večkrat povečevali in dodajali kamnite elemente, kar je lep primer t.i. kraške renesanse. Na kamnitih podbojih vrat obiskovalca pozdravi nezgrešljivi napis “Danes meni, jutri tebi.” Sicer pa je nasproti pokopališča tudi rojstna hiša pisatelja Matevža Haceta. Več o zgodovini cerkve nam je povedal župnik starotrške in babnopoljske župnije Blaž Dobravec. Poslušaj.

Ženske z otroki ali brez njih se lahko pred nasiljem umaknejo v varno hišo. Ena od teh je Regijska varna hiša Kras, kjer pomoč iščejo tudi žrtve iz  primorsko-notranjske regije. Program, ki ga financira Ministrstvo za delo, družino in enake možnosti, podpirajo pa ga tudi  občine Postojna, Pivka, Ilirska Bistrica, Cerknica in Loška dolina, deluje od leta 2012.

V varni hiši Kras imajo 20 postelj, povprečno je pri njih okoli 10 žensk in otrok, ki jih omogočijo čim bolj običajno življenje, pojasnjuje vodja Nataša Prelesnik Korošic. Ženske lahko v hiši ostanejo eno leto, potem pa skupaj z njimi poiščejo trajnejše rešitve. Več v priloženem prispevku. 

Ilustracija: Regijska varna hiša Kras 

Plakat: Policija 

Minulo noč je v novo urejeni rdeči coni v Slavini že prespalo 16 s Covidom 19 okuženih stanovalcev postojnskega Doma upokojencev. Zaradi okužbe s koronavirusom je v samoizolaciji tudi 11 v domu zaposlenih, koliko se je okužba še razširila, pa bodo izvedeli v petek, ko bodo znani izidi množičnega testiranja v domu.

Slavenski kulturni dom, ki so ga v samo dveh dneh popolnoma prilagodili potrebam starostnikov, si  je včeraj ogledal tudi državni sekretar na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Cveto Uršič. Kot je povedal, so uporabo nadomestnih prostorov domovom za starejše omogočili v primeru, ko ne morejo več zagotavljati varnosti in zdravja stanovalcev. Poslušaj.