Akademski slikar Maksim Gaspari je večino svojega likovnega opusa  posvetil ljudskemu izročilu. Zato je najbolj od naših likovnih umetnikov že za življenja prodrl v najširšo, zlasti narodno pripadno kulturno zavest, ugotavljajo umetnostni zgodovinarji. 

V njegovi rojstni vasi so nanj zelo ponosni. Sredi Selščka je umetnikov kip, po hišah pa hišne številke z njegovimi motivi.  Zdaj so v Gasparijevem delu vaščani našli še izhodišče za izdelavo pustnih mask – sevskih potecinov.  Z gotovostjo trditi, da je na Gasparijevih razglednicah res notranjsko pustno izročilo, ne moremo, pravi Martin Košir, ampak Selščani opažajo, da je pokrajina na njih sumljivo podobna njihovi, prav tako opažajo polhovke in še druge stvari, ki so značilne za Notranjsko. Poslušaj. 

Foto: arhiv vasi Selšček 

Vrbiške šjme so poleg podgrajskih in hrušiških škoromatov najstarejša ohranjena tradicionalna pustna skupina na Bistriškem. Skupino sestavlja okoli 60 likov, ki se delijo na bele in črne »šjme« z značilnimi ročno izdelanimi usnjenimi naličji. Kot nemo gledališče predstavljajo življenje na vasi nekoč.

Vrbiške šjme so od leta 2014 vpisane v register žive kulturne dediščine. Najstarejša ohranjena fotografija, ki priča o pustnih običajih v Vrbici, je iz leta 1935, vendar je običaj šemanja v Vrbici veliko starejši, pojasnjuje predsednik Kulturno turističnega društva Vrbišće šjme Boris Čekada.

Najbolj prepoznavna in po nastanku najstarejša lika sta bel in črn »louc«. Oblečena sta v belo in črno ovčjo kožo, na glavi imata kožuhovinasti maski iz ovčje kože in žakljevinaste hlače, okoli pasu pa navešene zvonce. Beli ima v rokah klešče, črni pa veliko zakrivljeno palico. Sodita med najstarejše ohranjene maske na Slovenskem in imata stalno mesto v Etnološkem muzeju v Ljubljani.

Čekada upa, da bodo v Vrbici dočakali tudi muzej vrbiških šjm, ki ga nameravajo urediti v vaškem domu sredi vasi. Zanj so na bistriški občini že izdelali projekte, čakajo le še na denar za izvedbo, ki pa je odvisen od uspešnosti pri črpanju evropskega denarja. Več v prispevku. 

Kakšen bo vpliv koronavirusa na evropsko gospodarstvo, je še prezgodaj reči. Da bo kratkoročen, meni predsednik evroskupine in portugalski finančni minister Mario Centeno. Gospodarstveniki po svetu pa svarijo, da bo upočasnil svetovno gospodarsko rast. 

Slovenska turistična organizacija in turistično gospodarstvo bosta zaradi njega okrepila promocijo na bližnjih trgih. Na turiste iz Azije zaradi zapiranja letalskih linij s Kitajske, kjer potniki iz drugih držav velikokrat tudi prestopajo, praktično ne moremo računati. V Postojnski jami, denimo,  gostje iz Azije predstavljajo okoli 20 odstotkov obiskovalcev. Pri Simonu Premrlu in Sari Čučnik pa smo se pozanimali, kako koronavirs vpliva na poslovanje dveh naših podjetij: Unike TTI in ebm-pabst Slovenija. Poslušaj. 

Na pobudo Svetovne zveze društev turističnih vodnikov že od leta 1990  21. februar obeležujemo kot svetovni dan turističnih vodnikov.

Na ta dan turistični vodniki organizirajo vodenja po različnih lokacijah, njihov namen pa je predstaviti dejavnost in poklic turističnega vodnika širši javnosti. Pogovarjali smo se s Špelo Peric. Poslušaj. 

IN SMO KONČALI… v razigranem, pustnem vzdušju, v živo iz središča Butal! V 50. oddaji nas je obiskal nekdanji radijski sodelavec, Vinko, Črv, v pustnem obdobju pa Lojz Pustni – ALJAŽ ČERVEK! Spominjali smo se njegovih radijskih začetkov, tekom popoldneva pa so nas obiskali tudi župan občine Cerknica Marko Rupar, Pustni Lojz, Pustna Lojzka, Butalci, oblikovalec butalskih glav Bor Šparemblek… za glasbo pa so poskrbeli Šlajni in Frenk Nova!

https://www.facebook.com/150179498350338/videos/612702185953690/