Ker Madžarska ne uvaža več komunalnega blata, so se v velikih težavah znašla komunalna podjetja v Sloveniji. V težkem položaju je tudi Komunalno podjetje Logatec, pogodba s podjetjem Saubermacher  za odvoz mulja mu je potekla decembra. Direktor Boštjan Aver je povedal, da so našli rešitev, a le kratkoročno.

Odvoz imajo rešen do pomladi. Sogovornik pravi, da je zdaj na potezi država. Kam s komunalnim blatom pa ni edino vprašanje, ki si ga zastavljajo komunalna podjetja. Drugo je, kam z odpadno embalažo. V Logatcu v primerjavi z drugimi občinami trenutno večjih težav z embalažo nimajo.

Foto: wikipedia 

Na osrednjem vadišču Slovenske vojske Postojna bo še ves naslednji teden potekalo skupno usposabljanje slovenske in ameriške kopenske vojske v Evropi. Na vaji z imenom Rock Kleščman se skupaj z 200 slovenskimi vojaki uri tudi 500 pripadnikov ameriške vojske. Omenjeni vojaki sicer prihajajo iz baze v italijanski Vicenzi, ki je v bližini enega od žarišč koronavirusa.

Zanimalo nas je, ali imajo prebivalci vasi v neposredni bližini Počka kakršenkoli razlog za zaskrbljenost. Vprašanje smo naslovili na Ameriško ambasado in kot so nam sporočili, je skrb za zdravje njihovih vojakov vedno na prvem mestu. Na ožjem območju njihove vojaške baze v Italiji ni nobenega primera obolelega s koronavirusom, prav tako niso odkrili nobene okužbe med vojaki v brigadi. Kot poudarjajo, izvajajo vse potrebne zaščitne ukrepe v skladu s strokovnimi navodili, vključno s presejalnimi testi, da preprečijo morebitno širjenje virusa. Dodajajo še, da je gibanje ameriških vojakov omejeno na območje usposabljanja na Počku in tako bo vse do zaključka vaje, 6. marca.

Foto: Slovenska vojska 

Bistričanko Neto Vergan poznamo kot zelo dejavno gospo, polno lepih misli, vedno pripravljeno za klepet. V zadnjem času se največ ukvarja z literaturo, je pa tudi fotografinja.

V preteklosti je počela že vse mogoče, med drugim je delala na telefonu za pomoč ljudem v stiski. Trenutno jo torej najbolj okupira literatura. Pripravlja drugo knjigo, ki jo bo izdala jeseni. V prvi knjigi je zbrala podobe z bistriškega »Placa«, saj je, kot pravi, Placarka. V drugi knjigi pa je zbrala razno razne refleksije. Značilnost njenega pisanja sta optimizem in hudomušnost. »Na vse lahko pogledamo tudi drugače,« meni. Poslušaj. 

Generalna finančna uprava je v zvezi s koronavirusom sprejela dodatne ukrepe, saj želi v kar največji meri zaščititi tako stranke kot tudi svoje zaposlene, ki imajo neposredne stike s strankami. Na Finančnem uradu Postojna tako stranke sprejemajo v avli s steklenim pultom, kjer sta zaradi preprečevanja okužb lahko istočasno le dve stranki. Ostale stranke lahko počakajo  v predprostoru, kjer je na voljo razkužilo za roke, oziroma  zunaj poslovnega prostora.

Na zavezance ponovno apelirajo, da v največji možni meri poslujejo s finančno upravo preko e-davkov, oziroma mobilne aplikacije, telefona, po pošti ali pa da dokumente vložijo v predalčnik v predprostoru Finančnega urada. Ti ukrepi veljajo do preklica.

Foto: Vist Postojna 

V parku vojaške zgodovine v Pivki so predstavili rezultate arheološke raziskave britanskega lovskega letala Supermarine Spitfire MJ116, ki je septembra 1944 strmoglavil ob Ižanski cesti v Ljubljani. Poseben poudarek je bil na predstavitvi očiščenega in konzerviranega letalskega motorja.

Ob 75-letnici sestrelitve spitfireja je Arheološki raziskovalni konzorcij za Ljubljano po naročilu Muzeja in galerij mesta Ljubljane lani na podlagi predhodne arheološke raziskave uspešno izpeljal prvi del dviga ostankov letala. V drugem delu raziskave pa je arheološki ekipi uspelo izvleči srce letala, slavni Rolls-Royceov motor Merlin 63 iz globine več kot sedmih metrov, kar je najgloblja z arheološkimi raziskavami dosežena ostalina na Ljubljanskem barju, je za STA po torkovi predstavitvi povedal direktor Parka vojaške zgodovine Janko Boštjančič.

To je bilo prvo sistematično izkopavanje tovrstnih ostankov vojaških konfliktov preteklega stoletja na Slovenskem. Gre za najbolj ohranjene ostanke od več kot 200 letal, ki so med vojno padla na slovensko ozemlje.

Zahteven arheološki podvig je ves čas spremljala kamera režiserja in snemalca Marka Kočevarja, ki je poleg dragocenega dokumentarnega gradiva zabeležila tudi neponovljive trenutke skrbi in radosti raziskovalne ekipe in domačinov. Kratki dokumentarni film Spitfire je več kot letalo, je ikona je bil ob predstavitvi rezultatov raziskave prvič na ogled javnosti.

Kultna letala spitfire so se v zgodovino zapisala kot ena najbolj znanih, najlepših in najbolj slavnih letal vseh časov, v bitkah na nebu pa so jih odlikovale tudi izjemna aerodinamika in odlične manevrske lastnosti.

Enosedežni lovec Spitfire MJ116 je kot del skupine letal 73. eskadrilje zračnih sil Združenega kraljestva 18. septembra 1944 poletel z letališča Canne pri južnoitalijanski Foggii nad Ljubljano s ciljem obstreljevanja vojaškega letališča v Polju in železniške proge v Zalogu. Letalo, ki ga je pilotiral vodnik Peter J. Clark, je bilo zadeto v ostrem odzivu nemške protiletalske obrambe.

Nepoškodovanemu pilotu je uspelo še pravočasno odskočiti in varno pristati na obrobju Ljubljane, medtem ko je spitfire kmalu po usodnem zadetku strmoglavil in se z leti pogreznil v barjanska tla.

Foto: Simon Avsec