Na Nedeljski klepet smo povabili Jožka Udoviča iz  Jablanice na Ilirskobistriškem. Učitelja in pedagoga od glave do pete. Na osnovni  šoli v Košani poučuje geografijo, zgodovino ter državljansko in domovinsko vzgojo ter etiko, v šoli na Prestranku pa zgodovino in geografijo. Ko omeni šolo in učence, se mu oči zaiskrijo, kot da bi prvič vstopil v šolski razred.

Predmete, ki jih poučuje, tudi živi. V mladosti je bil turistični vodnik. Še danes s soprogo proste dneve izkoristita za potepanja in potovanja, na katerih imata na široko odprte oči. Učencem pa ne razlaga le letnic in poldnevnikov. Z njimi se tudi pogovarja, saj šola po njegovem tudi vzgaja. Prisluhni zanimivemu pogovoru. 

Multipla skleroza je kronična avtoimunska bolezen, ki prizadene osrednji živčni sistem. V Sloveniji je registriranih okoli 2500 bolnikov z multiplo sklerozo, na svetu pa kar okoli tri milijone.

Ena od njih je Sara Ahlin Doljak iz Logatca, pri kateri so se prvi znaki bolezni pojavili že v gimnazijskih letih. Ko je bila že samostojna odvetnica s pisarno v Logatcu, mama dveh majhnih otrok, pa je bolezen napadla močneje in leta 2011 so ji postavili neovrgljivo diagnozo, ki ji je obrnila življenje na glavo. Kot pravi še vedno aktivna pravnica, celo predavateljica na Evropski pravni fakulteti v Ljubljani in mediatorka ljubljanskega Okrožnega sodišča, je v naši državi v zvezi z multiplo sklerozo še vedno veliko stigmatizacije.

Med dejavniki, ki vplivajo k večji možnosti za razvoj bolezni, so tudi genetika, preseljevanje, spol, starost, rasa in okužbe z virusi v fazi odraščanja. Simptomi bolezni so raznoliki, od zamegljenosti vida na eno oko, dvojnega vida, mravljinčenja in odrevenelosti do oslabelosti udov, motenj ravnotežja, značilna pa so tudi obdobja poslabšanja in izboljšanja. Svojo izkušnjo predstavlja tudi 26-letna Valentina Kovačič z Vrhnike.

Pripovedovanje zgodb ob domačem ognjišču ali na vaških trgih so danes zamenjale zgodbe na fotografijah. Tudi postojnska občina skriva mnogo še zamolčanih pripovedi o naravnih lepotah, skritih kotičkih, skrivnostnih zgradbah in zanimivih ljudeh, ki jih bo morda razkril aktualni foto natečaj z naslovom »Postojnske zgodbe v fotografijah.« Več v prispevku.

Promet z nepremičninami v Sloveniji je lani ob več prodajah velikih trgovskih centrov dosegel rekordno vrednost. Cene stanovanjskih nepremičnin so še naprej rasle, vendar manj kot predlani, in so presegle vrh iz leta 2008, v poročilu ugotavlja Geodetska uprava RS (Gurs).

Uprava pod notranjskim območjem obravnava nepremičnine v občinah Cerknica, Postojna, Pivka in Ilirska Bistrica. Glede na stanovanjski fond gre za drugo najmanjše območje v državi. Več kot 70 odstotkov ga predstavljajo stanovanjske hiše, ostalo so stanovanja v večstanovanjskih stavbah. V obravnavanih občinah imamo tri odstotke vseh stanovanjskih hiš v državi in dva odstotka stanovanj v večstanovanjskih stavbah. Lani so na tem območju evidentirali manj kot tri odstotke kupoprodaj vseh hiš in okoli dva odstotka kupoprodaj vseh stanovanj v državi. V primerjavi z letom 2018 je bilo na Notranjskem območju leta 2019 število evidentiranih kupoprodaj stanovanj večje za 15 odstotkov, kupoprodaj hiš pa za 13 odstotkov. Značilno je, da je število transakcij s stanovanji v večstanovanjskih stavbah začelo po obratu cen leta 2015 upadati in se je opazneje povečalo šele v letu 2019. Od  leta 2015 do 2019 so cene stanovanj zrasle za okoli 35 odstotkov, cene hiš pa od 25 do 30 odstotkov. Skupna rast cen stanovanjskih nepremičnin je bila na Notranjskem druga najvišja v državi, takoj za osrednjeslovenskim območjem. Kljub naraščanju povpraševanja po stanovanjih, opaznejše dejavnosti primarnega stanovanjskega trga na Notranjskem v zadnjih letih ni zaznati.

V osrednjeslovenskem območju pa  cene novih hiš  izrazito padajo glede na oddaljenost od glavnega mesta, na ruralnih območjih pa tudi glede na oddaljenost od prvega večjega kraja. Z oddaljenostjo od središča padajo tudi cene stanovanj. V od glavnega mesta najbolj oddaljenih občinah Logatec in Litija so bile tako cene primerljivih stanovanj za okoli 40 oziroma 50 odstotkov nižje od ljubljanskih.

Geodetska uprava predvideva, da bo letos na nepremičninski trg vplivala epidemija. 

Vir: GURS 

Javni sklad RS  za kulturne dejavnosti je v  sodelovanju z Zvezo kulturnih društev Slovenije v preteklih tednih dobil ustrezna mnenja, preučil prakse iz tujine in strokovne študije o možnosti prenosa okužbe z virusom covid-19 med petjem, igranjem na inštrumente in plesom, ki so najbolj množične ljubiteljske kulturne dejavnosti v Sloveniji.

 Na tej podlagi je oblikoval priporočila za zborovsko, inštrumentalno in folklorno dejavnost. Informacije oziroma deset zlatih pravil je sklad objavil na svoji spletni strani. O njih smo se pogovarjali z vodjo skladove območne izpostave iz Ilirske Bistrice Igorjem Štembergerjem, ki je povedal tudi, da so ljubiteljski kulturniki komaj čakali na snidenja. Ni jih malo. Z glasbo, petjem in plesom se v Sloveniji ljubiteljsko ukvarja več kot 100 tisoč ljudi. Poslušaj. 

Zadnja revija Primorska poje v Jasenu. 

Foto: JSKD Ilirska Bistrica