Leto: 2020

  • TUDI RDEČA SNEŽNIŠKA VRTNICA KOT SPOMIN NA OBISK GRADU

    Vrtnice so več kot samo okras naših vrtov, so tudi pomemben del naše kulturno-zgodovinske dediščine. Še posebej tiste z zgodbo. Imajo jo tako tiste vrtnice, ki so nekoč k hiši kot dota prišle z nevesto, kot tiste, ki jih je njega dni v najimenitnejših evropskih vrtnarijah naročala grajska gospoda. Najbolj znana »grajska« vrtnica v Sloveniji je gotovo snežniška gartroža. Bela lepotica je v času knezov Schönburg-Waldenburg rasla v vrtnariji, ki je bila del snežniškega grajskega kompleksa.

    V parku se ni ohranila. Strokovna sodelavka Narodnega muzeja Slovenija in upravljavka gradu Snežnik Majda Obreza Špeh jo je našla v Pudobu. Tja jo je od doma prinesla gospa, ki je vrtnico dobila od nekdanjega grajskega vrtnarja. V Nemčiji, od koder je vrtnica prišla v Loško dolino, izvorna sorta ni več ohranjena. Lansko leto pa je strokovnjak iz Arboretuma Volčji Potok Matjaž Mastnak prav v gradu Snežnik predstavil še rdečo snežniško vrtnico, tudi to je našla Špehova. Mastnak je ob tem napovedal, da se bo tudi rdeča  vrnila v snežniški grajski kompleks in res, danes sta že sadiki obeh lahko dragocen spomin na obisk gradu. 

    Strokovna sodelavka Narodnega muzeja Slovenija in upravljavka gradu Snežnik Majda Obreza Špeh ne miruje in v širši okolici gradu Snežnik še naprej išče zgodovinske vrtnice.  Če tudi vi veste za posebne, stare vrtnice, po možnosti z zanimivo zgodbo, Matjaž Mastnak pravi, da si bo takšne vrtnice z veseljem ogledal. Poslušaj. 

     

    Avtor:Maruša Mele Pavlin
    • Bela snežniška vrtnica MMP
  • DRUŽBE IN PODJETNIKI SO POSLOVALI USPEŠNO

    Družbe v primorsko-notranjski regiji so v letu 2019 poslovale uspešno. Zabeležile so skoraj 60,4 mio neto čistega dobička, ki pa je v primerjavi z l 2018 padel za 9 %, je na novinarski konferenci povedala vodja postojnske izpostave Ajpesa Laris Benassi. Med vzroki, ki jih ugotavljajo iz letnih poročil je predvsem manjši obseg poslovanja, zaznati pa je tudi krčenje gospodarske aktivnosti, predvsem na področjih predelovalne dejavnosti in trgovine. Zabeleženo je bilo tudi več čiste izgube.

    Najmočnejše dejavnosti ostajajo na področju predelovalne dejavnosti, med njimi je tudi največ izvoznikov. Ohlajanje gospodarstva v tujini pa je zaznamovalo tudi poslovanje izvoznih podjetij v regiji.

    Povprečna mesečna bruto plača v družbah regije se je v primerjavi s preteklim letom povišala, znašala je 1.496 EUR, vendar precej zaostaja za republiškim povprečjem. V primerjavi z zaposlenimi v družbah v regiji so povprečne bruto plače zaposlenih pri podjetnikih dosti nižje, znašale so 1.083 EUR.

    Tudi podjetniki so v preteklem letu poslovali uspešno, zabeležili so 9,3 mio EUR neto podjetnikovega dohodka.

    Podobno kot gospodarske družbe tudi pri njih je zaznati padec, in sicer za 7 %, kar gre pripisati povečanju odhodkov na eni in zvišanju izgub, oziroma vedno manjšemu oddajanju letnih poročil na drugi strani. Podjetniki se namreč vse bolj odločajo za izbiro obdavčevanja po normiranih odhodkih. Več v prispevku. 

     

     

    Avtor:Zasebno: Blanka Markovič Kocen
  • USTVARJALI SO V ČASU EPIDEMIJE

    Domačo karanteno v času epidemije koronavirusa so za ustvarjanje izkoristili številni bistriški likovniki in literati, pa tudi učitelji in učenci. Da zanimive in domišljene stvaritve ne bi šle v pozabo, so na ilirskobistriški območni izpostavi JSKD pripravili natečaj, s katerim do konca junija zbirajo prispevke s področja kulturnega ustvarjanja v času epidemije.

    Doslej je svoje izdelke oddalo že enajst bistriških ustvarjalcev, med njimi je največ likovnih del. Sicer pa področja ustvarjanja niso omejena, zato so k sodelovanju na natečaju vabljeni tako fotografi, likovniki, kot tudi pevske, glasbene, gledališke, plesne in folklorne skupine.

    Zelo ustvarjalen je bil tudi bistriški likovnik Frane Dolgan, ki je v času karantene naslikal kar 17 slik z motivi narave in tihožitja, te pa vsak dan razstavi na svojem domačem vrtu na Dolnjem Zemonu, kjer si jih lahko ogledajo tudi naključni mimoidoči in drugi obiskovalci.

    Izdelke, ki so nastali v času epidemije, na JSKD v elektronski obliki pričakujejo do 30. junija na elektronskem naslovu igor.stemberger@jskd.si. Področja ustvarjanja pri tem niso omejena. Vsa prispela dela pa bodo objavljena na facebook profilu JSKD Ilirska Bistrica. Več v prispevku. 

     

    Avtor:Katja Kirn Vodopivec
    • Primož Rojc
  • S PRIDIHOM SLOVENSKE POPEVKE

    V mesecu, ko si pomlad in poletje podajata roke, je Literarno društvo Zeleni oblaki iz Logatca pripravilo večer, ki so ga navdihnili naslovi skladb zlatega obdobja slovenske popevke. Program literarnega večera so pripravili že v marcu, vendar jim je izvedbo preprečila epidemija koronavirusa.

    Obiskovalci literarnega večera, ki ga je ožarjal kresnik, so se pustili zapeljati zimzelenim melodijam, ki so jih člani društva prepletli z avtorskimi besedili na temo naslovov slovenske popevke, klasike slovenske zabavne glasbe. Prisluhni. 

     

     

    Avtor:Zasebno: Blanka Markovič Kocen
  • ZANIMIVA RAZSTAVA V HIŠI KULTURE PIVKA

    V Hiši kulture Pivka do konca tedna razstavlja Rakovčan Zoran Pungerčar, ki sicer živi in dela v Ljubljani. Z drugimi umetniki je pripravil skupinsko razstavo. Aktiven je na področju ilustracije in grafičnega oblikovanja, sodeloval pa je že v vidnejšimi umetniki in razstavljal v več galerijah.

    V prostem času rad slika in riše, izdaja pa tudi umetniške zine in knjige umetnika. Svoj projekt v Pivki je podrobneje predstavil tudi nam, povedal pa je tudi nekaj o svojih začetkih, sodelovanju z drugimi umetniki in vsebini svojih razstav in umetnin.

    Avtor:Vesna Kovač
    • Zoran Pungercar 1
    • Zoran Pungercar 2