Leto: 2020

  • OPERNA GLASBA BREZ MEJA

    Letošnji poletni glasbeni festival se je že začel z matinejo minulo nedeljo, veliko glasbe pa se obeta tudi v prihodnjih dneh. Operne in napolitanske melodije bodo donele to nedeljo v izvedbi logaškega Simfoničnega orkestra Cantabile in baritonista Jureta Počkaja iz Postojne, ki spada med najobetavnejše slovenske operne baritoniste po mnenju številnih kritikov in medijev.

    Na koncertu bodo nastopili tudi gostje, simfonični orkester pa bo odigral pod dirigentsko taktirko umetniškega vodje festivala, Marjana Grdadolnika. Pogovarjali smo se z obema umetnikoma, ki sta podrobneje predstavila, kaj se bo dogajalo v nedeljo. Skupaj sodelujeta že nekaj časa. Prisluhni.

    Avtor:Vesna Kovač
    • Poletni glasbeni festival
    • Marjan Grdadolnik
    • JURE POČKAJ-2
  • KRIZA JE ZAJELA TUDI LOKALNE PODJETNIKE

    Posledice pandemije koronavirusa na svetovno gospodarstvo bodo hude, napovedujejo številni slovenski in tudi svetovni analitiki. Da so razmere nepredvidljive in precej zaostrene, pa poudarjajo tudi lokalni podjetniki.

    Igor Gornik iz podjetja Elgoline pravi, da so v marcu in aprilu sicer imeli dovolj naročil, so pa že pred ukrepanjem države sami oblikovali in sprejeli varnostne ukrepe za preprečevanje vnosa virusa v podjetje. Kasneje so jih le nekoliko popravili. A v maju in juniju so že občutili posledice t. i. korona krize. Naročila so se po Gornikovih besedah drastično zmanjšala oziroma praktično prepolovila.

    Kot napoveduje direktor, bo kriza po njihovih predvidevanjih trajala vsaj do oktobra. V tem času pa bodo ukrepali, da jo omilijo. Glede likvidnosti so se z banko dogovorili za odlog plačevanja glavnice od prejetih kreditov, skušali pa bodo obdržati vse zaposlene. A vseeno Gornik dodaja, da se bodo morali, v primeru, da bo kriza trajala dlje, poslužiti še drugih ukrepov.

    V skupini Pivka – Delamaris so že prej, zaradi proizvodnje priprave hrane, veljali strogi higienski in varnostni ukrepi. Zdaj so jih še poostrili in sprejeli dodatne ukrepe, kot so umivanje, razkuževanje, prezračevanje, omejevanje gibanja, opozarjanje na varnostno razdaljo oz. obvezna uporaba mask in drugo, pravi mag. Janez Rebec, predsednik uprave Pivke perutninarstva in direktor Delamarisa. Poleg tega so uvedli tudi novo organizacijo razporeda časa in miz v času malic, s čimer so omejili neposredna srečevanja med posamezniki in med oddelki.

    Kot pojasnjuje Rebec, so marca zaznali upad naročil gostinstva, a so se obenem povečala naročila trgovskih sistemov, v večji meri za izdelke. Aprila je bilo slabše, naročila so bila za celotno skupino manjša kot v marcu. Rebec pravi, da so razmere zdaj vsekakor zahtevnejše kot pred epidemijo, a svari, da smo šele na začetku te krize, zato je težko napovedati, kako bo v prihodnje, si pa prizadevajo, da bi proizvodnja potekala nemoteno.

    V podjetju Fluidmaster pa pravijo, da je čas epidemije brez izjeme pretresel poslovanje podjetij in razkril področja pomanjkljivosti, a so ga sami uporabili kot dragocen vir znanja, kako postati bolj odporni, prilagodljivi in hitreje reagirati. Se pa zavedajo, da bodo morali v bodoče spremeniti način dela, saj so opazili, da so se klasični poslovni modeli izkazali za ranljive in okorne.

    Zato se bodo odzvali tako, da bodo skušali digitalizirati poslovne procese, saj menijo, da bodo podjetja, ki bodo sledila temu svetovnemu trendu, v bodoče lahko kos izzivom morebitnih novih kriznih situacij in bodo lažje reagirala in se prilagajala nastalim okoliščinam. To pa, kot dodajajo, posledično vpliva tudi na samo poslovanje, rezultate podjetja in nenazadnje zadovoljstvo zaposlenih.

    Digitalizacijo izpostavijo kot enega največjih izzivov prihajajočega obdobja, še posebej na področju spreminjanja poslovnih procesov trženja in logistike in ustvarjanja novih poslovnih modelov digitalnega poslovanja. Večji pomen bo po njihovih besedah pridobivala tudi komunikacija v digitalnih medijih in intenzivno delo na novih pristopih prodaje in trženja.

    Avtor:Zasebno: Nina Šprohar
  • ZGODOVNA Z LEPIMI RAZGLEDI IN ZANIMIVI (V)POGLEDI

    Čeprav Park vojaške zgodovine letos ne more pripraviti večjih, že tradicionalnih dogodkov, se vseeno trudi, da obiskovalcem ponuja čim bolj pestro dogajanje. Jutri je na vrsti voden pohod po Krožni poti vojaške zgodovine.

    Pot vodi izpred Parka vojaške zgodovine na nekdanji vojaški poligon na Koti 110 in naprej do italijanske podzemne utrdbe Alpskega zidu na Primožu. Kratkemu spustu sledi vzpon do Šilentabra nad vasjo Zagorje, od koder se pot nadaljuje proti turistični vasi Narin in zaključi v Parku vojaške zgodovine. Obvezna  je predhodna rezervacija, saj morajo organizatorji sestaviti skupine, ki ne smejo biti prevelike. Parku letos ni uspelo pripraviti spomladanskega pohoda, tudi jesenski je ogrožen, a želijo ohranjati krožni pohod in širiti ponudbo, ki jo ta del občine Pivka ponuja. Poslušaj.

    Avtor:Maruša Mele Pavlin
  • MUZEJ PIVŠKIH JEZER VABI NA OBISK

    Muzej Pivških presihajočih jezer lahko v poletnem času obiščemo od četrtka do nedelje.  Večjih dogodkov, kot smo jih bili v preteklih poletjih vajeni, pa ne bo. Načrtovane zanimive in družabne dogodke so preprečili novi ukrepi Nacionalnega inštituta za javno zdravje.

    Kot pravi Erika Kovačič z Občine Pivka, so nekateri tako zanimivi, da upa, da so jih samo prestavili. Nekaj manjših dogodkov, na katere se je treba prijaviti, pa bodo le izvedli. Poslušaj. 

    Avtor:Maruša Mele Pavlin
  • 2,8 MILIJONA OBČINAM OB MEJI

    Vlada je na današnji seji odločila, da bo občinam zaradi povečanih stroškov ob nadzoru državne meje zagotovila 2,8 milijona evrov. Občine morajo račune za povrnitev stroškov predložiti do konca novembra.

    Kot je zapisano v sporočilu po seji vlade, so namreč župani občin ob zunanji schengenski meji do zdaj večkrat izpostavili, da zaradi povečane prisotnosti policije in Slovenske vojske prihaja do povečane izrabe infrastrukture v občinah, posledično pa do višjih izdatkov. Zato bo vlada tem občinam zagotovila sredstva za kritje dela stroškov in s tem zagotovila boljšo kakovost življenja in ohranjanje poseljenosti v njih, je zapisano.

    Do sredstev je upravičenih 32 občin: Kostel, Osilnica, Razkrižje, Središče ob Dravi, Ilirska Bistrica, Črnomelj, Žetale, Loški potok, Metlika, Zavrč, Podlehnik, Cirkulane, Hrpelje-Kozina, Šentjernej, Brežice, Kočevje, Rogatec, Loška dolina, Koper, Kostanjevica na Krki, Podčetrtek, Ormož, Novo mesto, Bistrica ob Sotli, Piran, Rogaška Slatina, Ljutomer, Lendava, Videm, Krško, Črenšovci in Gorišnica.

    Vlada bo občinam povrnila stroške, nastale v letu 2020, kot so stroški zaradi obnove poti ob začasnih tehničnih ovirah na zunanji schengenski meji in občinskih poteh, stroški postavitve dodatnih virov razsvetljave in tehničnih sredstev ter drugi stroški, katerih namen je večja varnost občanov.

    Za namen povračila je vlada na postavki ministrstva za notranje zadeve odprla novo proračunsko postavko Povračila občinam ob zunanji schengenski meji – povečan nadzor državne meje. Občine lahko račune ministrstvu, razen računov za odstranitev odpadkov, predložijo najpozneje do 30. novembra skupaj z utemeljitvijo namenske porabe in drugo listinsko dokumentacijo.

    Na vladi ob tem predvidevajo, da v prihodnje reševanje te problematike ne bo več potrebno, “saj bo vlada naredila vse, da bo v največji možni meri omejila dostop migrantov, ki nezakonito prehajajo mejo”.

    Avtor:STA