V Vipavski dolini je bila vinska trta stalnica celo pred prihodom Rimljanov v prvih stoletjih našega štetja. V 19. stoletju so domači izobraženci pomembno vplivali na razvoj vinogradništva in kletarjenja. Vinarski muzej Vipava je to znanje združil, zato predstavlja zgodovinski razvoj tehnoloških postopkov, s katerimi predelujejo grozdje, pa tudi zgodbe o vinski kulturi.

Snovalci muzeja sicer želijo preseči lokalno okolje, eksponati pa so zbrani iz vse Slovenije. Zgodovina vinarstva na Vipavskem piše že 2000 let staro zgodbo, ki jo dopolnjuje prav Vinarski muzej v Vipavi, za vinarstvo in kletarjenje pa je precej zanimanja. Pogovarjali smo se z dr. Borutom Koloinijem, kustosom, zadolženim za Vinarski muzej Vipava, ki deluje pod okriljem Goriškega muzeja. Več v prispevku.

Foto: Rosana Rijavec

Danes nam v oddaji Vaših izbranih pet družbo dela Štajerka, ki sedaj živi na Primorskem. Z nami bo Damjana Golavšek, ki sicer slovi kot odlična slovenska pevka zabavne glasbe, ne vedo pa vsi, da je bila v mladih letih obetavna košarkarica.

Na svoje otroštvo ima lepe spomine, saj sta jo starša vedno vzpodbujala, žal pa je zelo mlada izgubila očeta. V današnjem klepetu nam je povedala nekaj o svojih glasbenih začetkih, o solzah, smehu in seveda glasbi. Med izbranimi se skriva tudi ena njenih najlepših.  Uganete katera? Prisluhni.

Foto: FB arhiv D. Golavšek

Na delovnem sestanku na Občini Pivka se je v sredo mudil minister za zdravje Tomaž Gantar. Sprejeli so ga: župan Robert Smrdelj s sodelavci, direktorica Zdravstvenega doma Postojna prim. dr. Irena Vatovec ter direktor Porodnišnice Postojna dr. Aleksander Merlo.

Beseda je tekla predvsem o organizaciji primarnega zdravstva, o pomanjkanju zdravnikov tako na državni kot tudi že na lokalni ravni ter pripravi strategije primarnega zdravstva. Direktorica Zdravstvenega doma Postojna, kjer sta tudi Covid ambulanti za odrasle in otroke,  je opozorila na problem kritja stroškov za izvajanje ambulant ter stroškov testiranja za Covid -19. Minister za zdravje Tomaž Gantar je povedal, da v prihodnjih dneh na ministrstvu načrtujejo sestanek z vsemi direktorji zdravstvenih domov, kjer so vstopne točke oziroma odvzemna mesta za testiranje. Pogovarjali se bodo prav o povračilu stroškov testiranja.

Direktor Bolnišnice za ženske bolezni Postojna dr. Aleksander Merlo je ministra seznanil s delovanjem bolnišnice. Izpostavil je problem adaptacije podstrešnih prostorov, umestitev  bolnišnične lekarne in  postavitev laboratorija  za oploditev z biomedicinsko pomočjo. Porodnišnica Postojna ima vse pripravljeno za postopek izbire izvajalca, potrebuje le soglasje Vlade RS. Minister Gantar je prisotne seznanil, da bo gradivo obravnavano na seji vlade predvidoma prihodnji  četrtek, so še sporočili z Občine Pivka. 

Foto: Občina Pivka 

S prvim julijem je izvajanje storitve pomoč družini na domu na območju ilirskobistriške občine prevzel zasebni Zavod za socialno oskrbo Pristan iz Vipave.

Konec lanskega leta je namreč zaradi kadrovske podhranjenosti in nevzdržnega sistema financiranja od izvajanja te storitve odstopila ilirskobistriška enota Centra za socialno delo Primorsko-Notranjska. Občina Ilirska Bistrica pa je medtem z razpisom iskala novega izvajalca koncesionarja. Na razpis se je javil zasebni Zavod za socialno oskrbo Pristan iz Vipave, ki storitev pomoč na domu opravlja v 13 občinah po Sloveniji.

Kot nam je zaupal direktor zavoda Pristan Martin Kopatin, imajo z izvajanjem pomoči na domu večletne izkušnje tudi v bolj oddaljenih krajih, zato večjih težav pri sami organizaciji dela ne pričakujejo.Storitev na Bistriškem tako kot doslej opravljajo štiri socialne oskrbovalke. Kot so zatrdili v Pristanu, bistriški uporabniki pomoči na domu ne bodo občutili nobene spremembe, enake pa ostajajo tudi cene.  Poslušaj. 

Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije je nočno štetje kosca na Cerkniškem jezeru uvedlo že leta 1992. Kasneje se je t. i. Crex night pridružil še Notranjski regijski park. Gre za najstarejši monitoring katere koli ptičje vrste v Sloveniji. Cerkniško jezero je veljalo za drugo najpomembnejše gnezdišče te ptice v Sloveniji, od leta 2016 pa ima primat.

Razlogov je več. Cerkniško jezero ni primerno za intenzivno kmetijstvo in veliko lastnikov zemljišč kosi takrat, ko mladi kosci že zapustijo gnezda; po drugi strani pa je prej prvo Ljubljansko barje vse bolj obremenjeno. Kosca težko vidimo. Ker pa samci pojejo ponoči, ornitologi njihovo število na nočnem štetju določijo prav po oglašanju. Letos so na Cerkniškem jezeru “klepali” kar 103 samci te svetovne ogrožene ptice. Poslušaj. 

Foto: Notranjski regijski park