Do 9. avgusta letos so upravičenci deloma ali v celoti unovčili 361.232 turističnih bonov v vrednosti 49,71 milijona evrov, je sporočila Finančna uprava RS (Furs). Daleč največ bonov je bilo izkoriščenih v Občini Piran, ki ji sledita Kranjska Gora in Bohinj, kažejo podatki. V Piranu so z 63.899 unovčenimi turističnimi boni zaslužili 9,9 milijona evrov. V primorsko-notranjski regiji so obiskovalci največ bonov, 1184, porabili v Občini Postojna, kjer so z njimi zaslužili 128 tisoč evrov.

63 tisočakov se je z unovčenimi 566 boni steklo v Cerknico. Sledi najmanjša občina v regiji Bloke. Obiskovalci so v zibelki slovenskega smučanja pustili 464 turističnih bonov oziroma 54 tisoč evrov. 222 turističnih  bonov in slabih 23 tisočakov so se razveselili turistični ponudniki na Ilirskobistriškem, 185 bonov v vrednosti 19 tisoč evrov so turisti pustili v Občini Pivka.  Najmanj, dobrih 3 tisoč evrov, so z  51 unovčenimi turističnimi boni zaslužili v Loški dolini.

Poglejmo še Logatec. Tam so z 139 unovčenimi bon prešteli slabih 13 tisoč evrov

Skupno je do bona upravičenih 2,08 milijona prebivalcev Slovenije, skupna vrednost bonov pa je 356,9 milijona evrov. Vsak polnoleten prebivalec je od države prejel bon v vrednosti 200 evrov, mladoletnim pa pripada 50 evrov.

Podatki Fursa kažejo, da je bilo doslej v celoti ali delno unovčenih 17,6 odstotka bonov in porabljene nekaj manj kot 14 odstotkov njihove vrednosti.

Foto: bloke.si 

Vodstvo podjetja Izoterm Plama iz Hrušice se je konec julija odločilo, da zaradi več potrjenih okužb z novim koronavirusom med zaposlenimi, ustavi proizvodnjo. Ker v 14 dneh niso zabeležili novega primera, so v ponedeljek v omejenem obsegu spet začeli delati, je povedal Goran Petek. Prokurist pričakuje, da bodo spet normalo delovali prihajajoči ponedeljek. Od šestdesetih zaposlenih je med prisilnim dopustom delalo pet ljudi. 

Zadovoljni so, ker so se jim naročila dvignila skoraj do ravni pred koronakrizo, in ker lahko kupcem zagotavljajo nemoteno dobavo. Zavedajo se, da prihajata jesen in zima ter z njima najverjetneje večje število okužb, na katere se že pripravljajo. Poslušaj. 

 V nedeljo začeti tabor Košarkarske zveze Slovenije za dekleta in fante v Postojni so včeraj preventivno predčasno zaključili. Ena izmed odraslih oseb je bila namreč pozitivna na novi koronavirus.

Ob striktnem upoštevanju vseh navodil Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) pri sami izvedbi košarkarskega tabora, so organizatorji po zaznani okužbi takoj  izvedli  še nadaljnje ukrepe, ki jih je izdal epidemiolog z Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Košarkarska zveza Slovenije pa je se je nemudoma odločila še,  da se zaradi zdravja in varnosti udeležencev letošnji košarkarski tabor KZS v Postojni preventivno predčasno zaključi.

Vir in foto: KZS 

Jamska fotografija velja za zelo zahtevno fotografsko zvrst, pri kateri je še posebej pomembna postavitev luči. Fotograf potrebuje jamarsko in fotografsko znanje, izkušnje, občutek za svetlobo, prostor in estetiko ter predano ekipo kolegov. Vse to ima član Jamarskega društva Rakek Matej Zalokar. Fotografija je posledica njegovega delovanja v jamarstvu, pri katerem je aktiven že vse od sedmega leta, in želje, da bi tudi ostali videli, kako lepo je »spodaj«. S fotografijami javnosti sporoča tudi, da so jame krhko okolje, kjer se je treba obnašati spoštljivo in jih varovati.

Na njegovih fotografijah so vedno tudi jamarji, ki dajo jami zgodbo in “pravo dimenzijo”. Matej Zalokar se v  zadnjem času večinoma ukvarja z akcijsko fotografijo, kar pomeni, da fotografira jamarje med raziskovanjem.

Jamar in za svoje fotografije večkrat nagrajeni jamski fotograf se  zaradi situacije z novim koronavirusom  zaenkrat ne more predstaviti na načrtovani samostojni razstavi. Njegove fotografije pa si vseeno lahko ogledamo na spletni strani Jamarskega društva Rakek. Društvo je zelo aktivno, zato  jih ne bo zmanjkalo! Prisluhni pogovoru. 

Fotografije jam so delo Mateja Zalokarja. 

Včeraj sta se na delovnem obisku na mejnem prehodu Jelšane sestala državni sekretar na notranjem ministrstvu Franc Kangler in njegova hrvaška kolegica Terezija Gras. Poleg policijskega sodelovanja med državama in omejevanja širjenja pandemije covida-19 je bila v ospredju pogovorov predvsem problematika nezakonitih prehodov slovensko-hrvaške meje.

Ti v zadnjem obdobju ponovno naraščajo. Po podatkih ministrstva za notranje zadeve na prehod meje v Srbiji čaka okrog devet tisoč migrantov, v Bosni in Hercegovini pa preko osem tisoč. Največ jih prihaja iz Maroka in Afganistana. Kangler je poudaril, da se bo morala v iskanje sistematičnih rešitev ilegalnih migracij aktivno vključiti tudi Evropska unija

Kot je dejal Kangler, veliko migrantov prihaja z varnih območij, nekateri tudi s ponarejenimi dokumenti, kar še dodatno otežuje delo policije. Sicer pa je poudaril, da policiji obeh držav delata dobro in odkrivata ilegalne prehode, o čemer priča podatek, da je bilo v Sloveniji v zadnjem letu priprtih več kot 90 oseb, na Hrvaškem pa skoraj tisoč. K zmanjševanju ilegalnih migracij naj bi pripomogli tudi skupni poostreni nadzori meje, ki jih že izvajajo. Državi naj bi še letos podpisali in ratificirali tudi sporazum o medsebojnem sodelovanju slovenske in hrvaške policije, ki bo po besedah državne sekretarke hrvaškega ministrstva za notranje zadeve Terezije Gras že tako dobro sodelovanje obeh policij še nadgradil. Poslušaj. 

Avtor: Katja Kirn Vodopivec