Daleč največ turističnih bonov je bilo do 23. avgusta unovčenih v hotelih, sledili so apartmaji in apartmajska naselja ter kampi, kažejo podatki Finančne uprave RS (Furs). Med občinami še naprej prednjači Piran, kjer je bilo unovčenih 86.816 bonov v skupni vrednosti 13,3 milijona evrov.

Daleč največja vrednost bonov je bila unovčena v obalno-kraški statistični regiji, in sicer do 20. avgusta skoraj 21 milijonov evrov. Daleč najmanj sredstev pa se je po tej poti steklo v zasavsko regijo, šlo je za okoli 26.500 evrov. Manj kot milijon evrov sta po tej poti prejeli še primorsko-notranjska (nekaj manj kot 400.000 evrov) ter koroška regija (735.000 evrov).

Projekt »Kette nas povezuje« se bo v petek s celovečernim koncertom nadaljeval v Pivki. Na koncertu bosta nastopila violinist in vokalist Zdravko Pleše, pianistka Snježana Pleše Žagar ter gostja večera vokalistka Elena Sedmak.

Tudi tokrat bo celoten večer posvečen Kettejevi poeziji, ki jo je uglasbil Zdravko Pleše.  Navdušen je nad kakovostjo modernistove poezije, tudi dejstvo, da gre za ilirskobistriškega rojaka, ga ne pušča hladnokrvnega. Uglasbitve prilagaja raznovrstnosti Kettejeve poezije in ciljni publiki. S pomočjo projekta poezijo Dragotina Ketteja v sodobni glasbeni različici spoznavajo različne generacije,  predvsem v občinah Ilirska Bistrica, Pivka in Postojna.  Na koncert, ki bo v petek ob 21. uri v Kavarni Pivka, se je zaradi preprečevanja okužb z novim koronavirusom potrebno prijaviti. Poslušaj pogovor z Zdravkom Plešetom. 

Pesniki in pisatelji Boris A. Novak, Svetlana Makarovič in Dušan Šarotar ter igralka Draga Potočnjak so oblastem pri nas in drugim akterjem poslali apel zoper razčlovečenje beguncev in prosilcev za azil pri nas. V njem opozarjajo na nevzdržne razmere v postojnskem centru za tujce ter od vlade zahtevajo, da jim omogoči normalne življenjske pogoje.

Apel je omenjena četverica, povezana v skupino 5 pred 12, naslovila na predsednika republike Boruta Pahorja, vlado, državni zbor, parlamentarne stranke, varuha človekovih pravic Petra Svetino, Evropsko komisijo, Svet Evrope ter slovensko in mednarodno javnost.

V primeru nevzdržnih razmer, v katere so že nekaj mesecev pahnjeni stanovalci postojnskega centra za tujce in prosilce za azil, gre po njihovem mnenju za nesporno kršenje temeljnih človekovih pravic svobode gibanja in bivanja, so zapisali. “Fotografije in posnetki, ki prihajajo izza postojnskih rešetk, so podobe groze, obupa in popolnega razčlovečenja. Razkrivajo trpljenje na meji mučenja in kličejo po takojšnjem ukrepanju pristojnih oblasti ter po javni, politični in kazenski obsodbi vseh tistih, ki so odgovorni za nastalo situacijo,” so zapisali.

“Kdo je odgovoren za to? Kdo je ukazal, da se v naši državi tako nečloveško ravna z ljudmi?” sprašujejo podpisniki. Ob tem opozarjajo, da Slovenija “ni več država demokracije, ampak avtokracije in kršenja temeljnih ustavno in zakonsko zavarovanih človekovih pravic ter mednarodnega prava”.

“Ne dovolimo, da se v našem imenu izvaja tako nehumana, sadistična in rasistična politika do kogar koli, sploh pa ne do ljudi, ki so sicer nedovoljeno prestopili našo mejo, vendar le zato, ker iz svojih domovin bežijo zaradi skrajnega obupa in si želijo živeti človeka dostojno življenje. To pa je razlog, ki ga mednarodno pravo dovoljuje in ščiti. Nihče se ne podaja na tako nevarno in negotovo pot, če ni v to prisiljen. Begunsko potovanje pač ni turizem,” so prepričani.

Tudi tisti, ki se jim očita, da so zgolj ekonomski migranti, si po njihovih navedbah ne zaslužijo tako nečloveške obravnave. “Obsojamo tako ravnanje in pozivamo na odgovornost vlado, njenega predsednika, notranjega ministra in vse druge funkcionarje, ki so pristojni za oblikovanje azilantske politike,” so zapisali in opozorili, da tovrstna obravnava prosilcev za azil ni le moralno in etično sporna, temveč tudi protizakonita.

Opozorili so še, da Slovenija sprejema nizko število azilantov. “Z zavračanjem ljudi v stiski se je Slovenija oddaljila od jedra Evropske unije in izkazala boleče pomanjkanje solidarnosti s tistimi evropskimi državami, ki so nosile levji delež skrbi za begunce in azilante – z Nemčijo, Italijo, Belgijo, Švedsko,” so dodali.

Zato zahtevajo, da “vlada nemudoma preneha s samovoljnim zniževanjem življenjskih pogojev in standardov, v katerih živijo prosilci za azil ter da upošteva mednarodno pravo, evropsko zakonodajo, slovensko ustavo ter zakone”. Zahtevajo tudi, da vlada dovoli nevladnim organizacijam dostop do vseh, ki prosijo za azil v Sloveniji, tudi ljudem, ki jih je konfinirala v postojnskem Centru za tujce in prosilce za azil. Od vlade zahtevajo, da jim omogoči “normalne bivanjske pogoje in zdravstveno oskrbo, gibanje, dnevno svetlobo, čist zrak, toplo vodo, toplo hrano”.

Pričakujejo, da se bosta do tega problema javno opredelila tudi varuh človekovih pravic in predsednik republike. “Če ne obsodimo teh strašljivih podob trpljenja, pomeni, da smo pristali na popolno razčlovečenje in nam za življenje sočloveka ni več mar. Kot družba se v tem primeru približujemo popolnemu razkroju in razmeram, v katerih bo vse dovoljeno,” so še navedli.

 Protestniki so včeraj v Velikem Otoku opozorili na nevzdržne razmere v centru za tujce v Postojni, policija njihove navedbe zavrača.

Foto: Ambasada Rog 

Igra odbojke in nogometa na mivki je prava popestritev aktivnega počitniškega dogajanja, tako je uporaba igrišča v Pivki od lanskega leta brezplačna.  Odbojka je priljubljena med različnimi generacijami, igrišče pa ni namenneo le občanim Pivke.

 Igrišče skoraj vsakodnevno obiskujejo tudi prebivalci dugh občin,  je povedal podpredsednik Društva mladih Pivka  Tibor Pranjič. Poslušaj. 

Foto: Občina Pivka 

Zadnje dneve počitnic odštevajo tudi na Osnovni šoli Prestranek, kjer v torek pričakujejo 190 učencev. Kot vse kaže, bodo novo šolsko leto začeli kolikor je mogoče običajno. V šolo se vračajo vsi učenci. Zdaj že imajo nekaj izkušenj s konca prejšnjega šolskega leta, zato se lahko bolj učinkovito organizirajo.

Ravnatelj Goran Uljan je povedal, da jim je največ težav povzročala logistika.  V okviru šole na Prestranku deluje tudi vrtec, kjer skrbijo za 65 otrok. Zaposlenih je 51 ljudi, a če bi želeli izpolniti vse zahteve, bi jih po mnenju ravnatelja  potrebovali še pet več.  Poslušaj.