Čeprav so kulturni domovi zaprti, je v pivškem Krpanovem domu zelo živahno. Občina Pivka je na Javnem pozivu za sofinanciranje vlaganj v javno kulturno infrastrukturo lokalnih skupnosti, ki ga je poleti objavilo Ministrstvo za kulturo, dobila 200 tisoč evrov nepovratnih sredstev za prenovo kinodvorane v Krpanovem domu, sama bo k obnovi dodala slabih 90 tisočakov.

Uredili bodo prezračevanje, ki je bilo najbolj problematično. V dvorani je 250 sedišč in če je bila polna, je zrak kmalu postal zelo slab. Stenskih in stropnih oblog ne bodo zamenjali, bodo pa stole. Sedeži v obnovljeni dvorani bodo rdeči, na odru bo talno gretje. V sklopu del bodo zamenjali osvetlitev dvorane, namestili bodo video nadzor, kupili nove odrske reflektorje, kupili bodo tudi  akustično školjko za nastope pevskih zborov  Ob vhodu v dvorano bosta na levi in desni strani novi manjši kabini za tehnika. Ministrstvo za infrastrukturo je sicer objavilo javni razpis za sofinanciranje energetske prenove stavb v lasti in rabi občin v letih 2021, 2022 in 2023,a ta za Pivčane trenutno ni zanimiv. Zakaj ne? Poslušaj.  

Foto: Občina Pivka 

Poznorimski obrambni sistem Claustra Alpium Iularium je zgradila rimska vojska v 3. stoletju. Sestavlja ga več kamnitih zidov, trdnjav in stolpov. Gre za enega največjih gradbeno-inženirskih podvigov iz rimske dobe pri nas in sodi med najpomembnejšo kulturno-zgodovinsko dediščino. Ostanke zidu lahko najdemo na meji med Notranjsko in Dolenjsko, segajo pa vse do Primorske. Glavni funkciji zidu sta bili obramba in nadzor nad trgovino in premiki prebivalstva in vojska.

V sklopu dveh projektov je pred kratkim Zavod za kulturno dediščino Slovenije z več partnerji poskrbel tudi za obnovo nekaterih segmentov zapornega zidu. Na Blokah poznamo 600 m dolgo zaporo ob vasi Benete, ki so jo tudi obnovili, poskrbeli pa so tudi za novo pohodno pot ob Ajdovskem zidu. Več o znamenitem obrambnem zidu nam je povedala arheologinja in konservatorka iz Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Maja Bricelj. Poslušaj.

Fotografija: claustra.org (3D rekonstrucija-Benete)

Ravbarjev stolp v Planini je zadnji ostanek Malega gradu, ki velja za enega najlepših primerov gotske grajske arhitekture na Slovenskem. Kastelolog Ivan Stopar ga je označil tudi za tehniški spomenik. Kot je zapisal, so na zidovju vidni utori. Ti  kažejo, kako so si zidarji olajšali gradnjo. Da se je stolp ohranil, je zaslužna tudi knežja družina Windischgrätz. Na začetku 20. stoletja je dala pokriti stolp, ki je bil takrat že brez strehe. Nazadnje je Ravbarjev stolp novo streho dobil leta 2016.

Občina Postojna je sredstva  zanjo dobila iz čezmejnega programa IPA Adriatic v okviru projekta HERA.  To je bila šele prva faza obnove, druga  poteka v okviru projekta KRAS.RE.VITA, ki ga sofinancirata Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj in Republika Slovenija, je povedala koordinatorka projekta Tanja Vasilevska Jagunič z Občine Postojna.  Na vrsti so rekonstrukcije in ureditev parkirišča. Poslušaj. 

Foto: visit-postojna.si 

Predstavniki Kluba Logaških študentov so v skladu s statutom Kluba Logaških študentov in v skladu z Volilnim pravilnikom za volitve svetnikov Sveta ŠOLS ter svetnikov Zveze ŠKIS sklicali volitve v organe, ki bodo 10. novembra potekale preko spletne aplikacije ZOOM.

Na »Facebook« dogodku Kluba Logaških študentov bo na dan volitev objavljena povezava, na katero bodo volivci kliknili in se pridružili glasovanju. Volivci prijavo opravijo preko e-poštnega naslova Kluba Logaških študentov do 10. novembra do 17. ure, glasovanje pa se bo začelo istega dne ob 18ih in trajalo približno petnajst minut. Več v prispevku. 

Foto: Klub Logaških študentov 

V 88. letu starosti je umrl Miroslav Steržaj, ena največjih slovenskih športnih legend, v kegljaškem svetu tudi svetovnih. Bil je večkratni svetovni in evropski prvak v kegljanju. Leta 1933 na Rakeku rojeni kegljač je bil od leta 2012 član Hrama slovenskih športnih junakov.

V kegljaški reprezentanci Jugoslavije  je bil nepogrešljiv  30 let . Skupaj je osvojil 17 kolajn na 15 evropskih in svetovnih prvenstvih, na slovenskih in jugoslovanskih posamičnih prvenstvih pa se je medalj nabralo kar 35. Za odlične športne dosežke in prispevek k razvoju kegljaškega športa je prejel tudi Bloudkovo nagrado.

Miroslava Steržaje je življenjska pot že v 50-ih letih prejšnjega stoletja vodila v Ljutomer, kjer se je izkazal kot gospodarstvenik, kulturnik – bil je soustanovitelj in član Ljutomerskega okteta, ter politik. Mlekarno v Ljutomeru je vodil 26 let in za gospodarske dosežke prejel Kraigherjevo nagrado. Leta 2003 je postal častni občan te prleške občine. 

S kegljanjem se je začel resneje ukvarjati v Ljutomeru, s tem športom pa se je prvič srečal na domačem Rakeku,  ko je med 2. svetovno vojno italijanskim častnikom postavljal keglje na kegljišču bližnje gostilne in tako zaslužil kakšno liro. 

Miroslav Steržaj je bil leta 2016 v enoti knjižnice na Rakeku gost prvega Večera z znanimi krajani.  V spomin  je Rakovčanom podaril svojo karikaturo, ki je dobila stalno mesto v knjižnici. 

Vir: notranjci.si 

Foto: Knjižnica Jožeta Udoviča Cerknica