Od začetka epidemije je v sistem zaščite in reševanja vključenih tudi okoli 200 slovenskih vojakinj in vojakov. Ti , kot pravi minister za obrambo Matej Tonin, pomagajo tako v zdravstvu kot domovih za starejše.

Vojska že sodeluje tudi s policijo pri varovanju južne meje, kljub temu pa vlada vztraja pri podelitvi izjemnih pooblastil Slovenski vojski. Zakaj predlog Ministrstva za notranje zadeve o aktivaciji 37.a člena Zakona o obrambi podpira tudi Mors, pojasnjuje minister za obrambo Matej Tonin in ocenjuje, da se to vprašanje v Sloveniji preveč politizira.

Foto: Valter Leban 

V Domu starejših v Ilirski Bistrici so odkrili nove okužbe med zaposlenimi in stanovalci. Dobra novica pa je, da se bo del stanovalcev in Doma na Vidmu, kjer je t. i. rdeča cona, preselil nazaj v dom starejših. 

Vzpodbudne novice prihajajo tudi iz Regijskega štaba CZ za Notranjsko. Poveljnik Sandi Curk, ki je bil na testu pozitiven, se počuti dobro in dela od doma. Izoliral se je pravočasno, svoje je naredilo tudi spoštovanje preventivnih ukrepov, saj se okužba na ostale člane štaba ni razširila. Poslušaj. 

 Foto: Regijski štab CZ 

Dirigent Simfoničnega orkestra Cantabile in Mešanega pevskega zbora Adoramus, ki uspešno nastopata doma in na tujem, Marjan Grdadolnik je tudi skladatelj in priznan profesor klarineta na glasbeni šoli v domačem Logatcu. Pred kratkim je izšla njegova Zbirka skladb za klarinet in klavir, ki jo je posvetil svojim nekdanjim učencem.

Marjan Grdadolnik z učenci vzpostavi tudi oseben odnos in nekateri  so sami izrazili željo, če bi jim profesor napisal kakšno skladbo. Izdajo in delo profesorja  predanega učencem – saj pravi, da so učenci tudi njegovi učitelji – je podprla Občina Logatec.  Z nekaterimi nekdanjimi učenci glasbenik ostaja  povezan preko simfoničnega orkestra in pevskega zbora. Želi si, da čim prej znova nastopijo pred občinstvom, s katerim glasbeniki pletejo duhovno vez. Poslušaj. 

Foto: osebni arhiv in Valter Leban 

Znane osebnosti kot je Špela Grošelj nam gotovo ni treba posebej predstavljati, saj je ena izmed najbolj prepoznavnih in priljubljenih slovenskih pevk in televizijskih voditeljic.

Je pa zagotovo tudi ena izmed najbolj zgovornih, zabavnih in iskrenih sogovornic v slovenskem svetu znanih in slavnih. Na svojih socialnih omrežjih, predvsem na instagramu, si je ustvarila kar nekaj sledilcev, zato ni nič čudnega, da mnogi o njej govorijo tudi kot o vplivnici. Čeprav ima letošnja epidemija, velik vpliv na vse nas, Špeli ni nikoli dolgčas, ukvarja se z različnimi projekti, dela pa tudi ponoči. Kaj nam je še Špela povedala, poslušaj! 

Foto: osebni arhiv

Gradnja avtoceste med Postojno in Jelšanami, za katero je vlada sprejela sklep o pripravi državnega prostorskega načrta, se bo po pojasnilih Darsa začela po letu 2030. Rok za končanje prostorskega načrta in njegovo sprejetje na vladi je postavljen konec leta 2027, so sporočili. Pri umeščanju v prostor je sicer pričakovati številne pripombe.Kot so spomnili na Darsu, resolucija o nacionalnem programu razvoja prometa za obdobje do leta 2030, ki jo je sprejel DZ, navaja, da je rok izvedbe avtoceste Postojna-Jelšane po letu 2030.

Prejšnji mesec pa je vlada sprejela sklep o pripravi državnega prostorskega načrta in v sporočilu navedla, da gre za avtocesto v dolžini približno 38 kilometrov, ki se na primorsko avtocesto navezuje na območju pri Postojni in poteka do mednarodnega mejnega prehoda Jelšane. Načrtovana trasa poteka na območju občin Postojna, Pivka in Ilirska Bistrica.

 Vlada je sklep o pripravi državnega prostorskega načrta za avtocesto od Jelšan do Postojne in do Divače sprejela že leta 2013, pred štirimi leti pa je bila izdelana študija variant. Na podlagi te študije in naknadnih analiz je vlada ugotovila, da je izvedljiv le potek trase v koridorju proti Postojni.

Če bo postopek tekel nemoteno, bo najustreznejša varianta potrjena v treh letih. Sledila bosta prostorsko umeščanje in državni prostorski načrt, nato izdelava projekte dokumentacije, odkupi nepremičnin, pridobitev okoljevarstvenega soglasja in gradbenega dovoljenja ter naposled še izvedba javnega naročila za gradnjo avtoceste.

Medtem, ko Bistričani na avtocesto komaj čakajo, pa so do nje v veliki meri zadržani na Pivškem, saj do priključka v Postojni nimajo daleč. Avtocesta čez Zgornjo Pivko ne more zaradi območij Nature 2000, kulturne dediščine ali vodovarstvenih pasov. Vse različice aktualne različice gredo tako  po sredini Košanske doline. Pivka je zato že večkrat predlagala variante, ki bi bile pri umeščanju v prostor manj problematične in najverjetneje tudi racionalnejše. A o njih nima več sogovornika, je povedal župan Robert Smrdelj. Pivčani so predlagali rekonstrukcijo regionalne ceste od Ribnice proti Divači in rekonstrukcijo ceste proti Postojni z obvoznicami.