Tomo Šajn je v novinarskih krogih znano in cenjeno ime. Po poklicu zgodovinar in sociolog, ki je dobro desetletje kot učitelj in ravnatelj deloval v šolstvu, je svojo drugo pomlad zaživel kot dopisnik Primorskih novic in Radia Koper. Na časopisni papir in v radijski eter je prinašal zanimive zgodbe malega človeka z Brkinov, Bistriškega, Pivškega in tudi širše regije.

Z njim je Ilirska Bistrica dobila tudi prvega domačega dopisnika. Na Bistriškem praktično ni bilo dogodka, ki bi minil brez njegove prisotnosti. Bil je dejaven na številnih področjih, že od malih nog pa je bil predan glasbi. Po srednješolskem obdobju igranja kontrabasa v postojnski vokalno-instrumentalni skupini The Proteus se je posvetil zborovskemu petju. Še vedno prepeva v moškem pevskem zboru Dragotin Kette. Poslušaj. 

Svetovna organizacija za varstvo narave WWF opozarja, da smo v petdesetih letih uničili 95 % populacij vseh rib v Evropi. Na Balkanu pa bi lahko izginilo kar 108 od 113 vrst rečnih rib, če bo res zgrajenih 2700 malih hidroelektrarn, kolikor jih je načrtovanih. 

Vodja WWF Adria v Sloveniji  Leon Kebe pravi tudi, da se biotska pestrost balkanskih rek že zdaj zelo zmanjšuje zaradi velikih vplivov hidroelektrarn oziroma pregrad na rekah. Ovire  zelo posežejo v živalske, zlasti ribje populacije na več ravneh. Na vodotokih v primorsko-notranjski regiji res ne načrtujemo hidroelektrarn, a tudi na njih so nepotrebne ovire. Ob naših vodah je nekoč delovalo veliko mlinov in žag. V zadnjih desetletjih so propadli, jezovi pa so ostali. 

WWF Adria se je tudi že povezala s civilno iniciativo, ki  želi preprečiti zajezitev Suhorce in Padeža. Poslušaj. 

Nekdanja žaga pod vasjo Kremenca v Občini Cerknica. 

Blažka Kobal iz Dilc pri Postojni se že nekaj let ukvarja s kmetijstvom. Do te dejavnosti jo je pripeljal “nauspeh” na sprejemnih izpitih na “Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo” v Ljubljani, kjer je želela s šolanjem nadaljevati in postati igralka.

Poleg narave in živali ima rada tudi ples, saj ima končano izobrazbo baletne plesalke na Konzervatoriju za glasbo in balet v Ljubljani. Danes se s plesom ne ukvarja več, skrbi pa za 7 belih koz pasme Slovenska sanska koza.

Kako poteka njeno delo preveri v prispevku.

Številni projekti po vsej Evropi se odvijajo s pomočjo kohezijske politike oziroma sredstev iz Evropskega sklada za regionalni razvoj, Evropskega socialnega sklada in Kohezijskega sklada. Trenutno se zaključuje programsko obdobje 2014 – 2020 in začenja novo, ki bo trajalo med letoma 2021 in 2027. Pristojni minister Zvone Černač  dogovor, ki je bil poleti sklenjen v Bruslju, označuje za zgodovinskega in ocenjuje, da se je v iztekajočem se obdobju črpanje sredstev v Sloveniji začelo relativno pozno.  

Prepričan je, da bo Slovenija s pomočjo Službe vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko počrpala ves denar iz iztekajočega se obdobja. Minister obljublja, da bodo sistem poenostavili, lažje pa bi bilo, če bi bila Slovenija razdeljena na pokrajine, zato, meni, jih nujno potrebujemo. 

V regiji imajo različne občine o kohezijski politiki različna mnenja. Nekatere menijo, da je treba vzeti projekte, ki se ponujajo, druge jih ne želijo. Kot pravijo župani,  je škoda sofinancirati projekte, ki so po njihovem mnenju manj nujni in potrebni kot, denimo, vodovodi in ceste. Proračuni najmanjših občin pa naj bi bili za sofinanciranja sploh premajhni. Černač odgovarja, da so v regiji evropski projekti sofinancirani kar 85-odstotno, šteje pa tudi, pravi, da je vlada dvignila povprečnino, občine so tako dobile za 70 milijonov več sredstev za investicije. Poslušaj. 

Minister Zvone Černač dobro pozna tudi položaj v regiji. Septembra je obiskal Občino Pivka.

Foto: Občina Pivka 

Zemonce zadnjih pet let ob vaškem shodu na praznik sv. Mihaela razveseli sveža številka Zemonskega cajtnga, v katerem ne manjka zanimivih novic, fotografij in zgodb, ki beležijo utrip vasi skozi celo leto. Z urednikom in gonilno silo KD Grad Dolnji Zemon Primožem Rojcem smo se sprehodili po bogati vsebini zadnje številke Zemonskega cajtnga, ki je izšla minulo nedeljo.

V prvem delu najdemo reportaže o dogodkih, ki so se v vasi dogajali čez leto, drugi del pa posvetijo bolj zgodovinskim temam. V Zemonskem cajtngu tako na 48 straneh  pišejo o tradicionalnem miklavževanju in pustovanju na vasi, razstavah likovnih del dveh Zemoncev Blanke in Franeta Dolgana, 50-letnici KD Grad, poseben članek pa so posvetili tudi preživljanju karantene v času epidemije covida-19 na vasi. Poleg dokumentiranja dogodkov pa del glasila namenijo tudi zanimivim zgodbam. Zadnji dve strani sta posvečeni starim fotografijam. Na zadnji platnici pa tradicionalno objavijo fotografijo ene izmed propadajočih lokalnih stavbnih in kulturnih dediščin. Poslušaj.