Turistična zveza Slovenije (TZS) je v soboto razglasila letošnje dobitnike priznanj v akciji Moja dežela – lepa in gostoljubna. Med večjimi mesti je kot najbolj urejeno in gostoljubno že drugič zapored izstopalo Velenje, med srednjimi prav tako drugič zapovrstjo Slovenj Gradec, med manjšimi pa Cerklje na Gorenjskem, so sporočili s TZS. Dve priznanji gresta tudi v Občino Cerknica.

Naj tematska pot je postala Učna pot Drvošec ob Cerkniškem jezeru. Notranjski regijski park  jo je uredil z denarjem iz  dveh projektov. To sta Life Stržen in Kras.Re.Vita. Odprl jo je avgusta letos. Ob 3,7 km dolgi poti je 26 klopi, enajst interpretacijskih točk, 33 usmerjevalnih stebričkov, tri opazovalnice za ptice in 600 tablic z informacijami, ki popestrijo sprehod.

Posebno priznanje v kategoriji Vaška jedra pa je Turistična zveza Slovenije podelila Selščku, vasi na Menišiji, ki svojo prepoznavnost gradi na rojaku Maksimu Gaspariju. Sredi kraja je njegov spomenik, hišne številke so Gasparijeve razglednice, decembra so pri cerkvi postavili Gasparijeve jaslice. Obiskovalce po novem sprejema prenovljena Notranjska hiša. 

Spomnimo, da sta se za priznanje TZS v kategoriji kampov potegovala  Camping Plana Pivka,  in Youth hostel Proteus Postojna v kategoriji Mladinska prenočišča.  

V tokratnem natečaju je sodelovalo 37 izletniških krajev, 39 mest, 13 turističnih krajev, 13 zdraviliških krajev, sedem mladinskih hostlov, 19 kampov in glampingov ter 16 tematskih poti in kar nekaj Petrolovih bencinskih servisov, so sporočili iz TZS.

Foto: NRP 

Oktober je tudi mesec požarne varnosti. Na Bistriškem gasilce v zadnjem obdobju bolj kot požari zaposlujejo naravne nesreče, predvsem poplave in neurja. Gasilci PGD Ilirska Bistrica posredujejo okrog 150-krat na leto. Kar polovico vseh intervencij predstavlja tehnična pomoč, je povedal poveljnik gasilskega društva Klemen Škrab.

 Četrtina je požarov, druga četrtina pa posredovanje pri prometnih nesrečah in nesrečah z nevarno snovjo. Klemen Škrab pravi, da imajo gasilci zadnja leta veliko več dela z intervencijami ob neurjih. Marsikatero intervencijo pa bi lahko gasilcem prihranili z bolj vestnim ravnanjem. Prebivalcem zato svetujejo, naj v tem jesenskem času, ko se običajno srečujemo s povečano količino padavin, poskrbijo za čiščenje odtočnih jaškov, žlebov in poti. Društvo šteje 120 članov, od tega je 54 operativnih gasilcev, med katerimi je pet poklicnih. V voznem parku imajo devet vozil. Čez dve leti pričakujejo novo vozilo za gašenje požarov v naravi, po tihem pa si želijo tudi avtolestev. Glede na finančne zmožnosti vsako leto tudi posodabljajo gasilski dom. Ta je bil zgrajen leta 1994 in ne ustreza več sodobnim standardom. Poslušaj. 

Devetnajsti oktober je praznik Občine Loška dolina. Čeprav javnega praznovanja s podelitvijo nagrad letos ne bo, bodo vsi nagrajenci danes prejeli zaslužena priznanja, poudarja župan Janez Komidar.

Nagrajenci bodo danes – eden po eden – obiskali občino. Zlati grb občine Loška dolina bodo sicer podelil posthumno. Z njim se bodo za prostovoljno delo na območju Babnega Polja zahvalil Blažu Lipovcu. Srebrni grb Občine Loška dolina bo prejela koordinatorka programa Starejši za starejše Ana Mulec. Bronasta grba gresta v Babno Polje, k Magdi Mrvoš in Berti Janež. Podelili bodo tudi županova priznanja. Poslušaj. 

Pronicljiva biologinja in lokalna turistična vodnica Jana Kus Veenvliet z Blok je specialistka za naravoslovno vodenje, pri čemer se osredotoča na opazovanje živali in rastlin. Notranjska je zdaj že vrsto let njen drugi dom, čeprav izvira iz Ljubljane, v okviru svojega zavoda Symbiosis pa z možem organizirata turistična potovanja in izvajata številne naravovarstvene projekte.

V mlajših letih sta jo zanimala kriminalistika in pravo, svojo preiskovalno žilico pa lahko s pridom uporablja tudi med svojim delom kot biologinja. Ukvarja se tudi z odstranjevanjem invazivnih tujerodnih vrst, kar terja potrpežljivost in dolgoročno predanost. Naravno bogastvo je treba znati uporabiti tako, da ga ne poškodujemo, zato je njena osrednja dejavnost usmerjena v ekoturizem. Pravi tudi, da bi morale šole več pozornosti usmeriti v oblikovanje programov, ki bi omogočali izvajanje in poučevanje predmetov na prostem, torej v naravi, saj bi se na ta način z naravnim okoljem spet lahko bolj povezali in ga bolje razumeli. Več v prispevku.

O programu PUM-O (Projektno učenje mlajših odraslih) smo na Radiu 94 že poročali. To je pomemben program za mlade, ki se soočajo s težavami pri izobraževanju in zaposlovanju. V regiji ga izvaja Zavod Znanje oziroma njegova enota Ljudska univerza Postojna.

Namenjen je mladim, starim od 15 do 26 let. Udeleženci so predvsem tisti mladi, ki niso uspešno zaključili izobraževanje ali iščejo svojo prvo zaposlitev. V program, ki traja deset mesecev, je trenutno vključenih 15 uporabnikov. Med njimi je tudi Ana Studnička iz Postojne, ki se je po končani srednji šoli odločila pristopiti v program za lažje iskanje zaposlitve.

Poslušaj.