Nemčija je včeraj med rizične dežele zaradi novega koronavirusa uvrstila primorsko-notranjsko statistično regijo.  Za vse, ki želijo vstopiti v Nemčijo in so bili v zadnjih 14 dneh tveganih območjih, je obvezna karantena.

Oceno, katero območje se uvrsti na nemški rdeči seznam, sprejemajo skupaj nemška ministrstva za zdravje, zunanje zadeve in notranje zadeve. Načeloma se na ta seznam uvrstijo območja, v katerih so v zadnjih sedmih dneh zabeležili več kot 50 novih okužb s koronavirusom na 100.000 prebivalcev. Upoštevajo pa se tudi drugi kriteriji, navaja Institut Roberta Kocha na svoji spletni strani.

Po vrednosti unovčenih turističnih bonov je bila konec avgusta primorsko-notranjska regija na predzadnjem mestu, kar je sprožilo razmišljanja, da se mora regija turistično preobraziti. Kriza je prizanesla manjšim ponudnikom, zelo pa je prizadele velike. V največjem regijskem turističnem akterju in enemu največjih slovenskih, Postojnski jami, bodo morali odpustiti do 59 zaposlenih, saj beležijo 83-odstotni padec obiska. Gre za globalno destinacijo, kjer je slovenskih obiskovalcev jame le sedem odstotkov, poleg tega pa so v družbi razočarani, ker je Jama izpadla iz ukrepa turističnih bonov in menijo, da naslednjega paketa kriznih ukrepov ne bi smeli omejevati samo na nastanitve.

Ob robu obiska Pivke in Postojne je minister za gospodarstvo Zdravko Počivalšek poudaril, da so boni, ki podpirajo nočitev z zajtrkom, dobra rešitev, ki pokriva celo državo. Razmišljanje Postojnske jame je označil za enostransko in dodal, da ima tudi Jama hotel. 

 Pa vendar: glavna dejavnost družbe so ogledi turistične in naravne dediščine in ne nočitve. Poslušaj. 

Foto: arhiv družbe Postojnska jama 

Današnji prvi dan slovenskega športa obeležujejo tudi na Športni zvezi Postojna.

Sicer ne tako, kot so si zamislili, a vseeno lahko danes vsak na svoj način počastimo spomin na prvi olimpijski uspeh naše države, je povedal tajnik ŠZ Postojna Tomo Tiringer. Snovalci želijo povečati zavedanje o pomenu telesne in športne dejavnosti. Poslušaj.

V počastitev praznika vrnitev Primorske matični domovini so člani Aerokluba Postojna tudi letos pripravili vikend možnost jadralnega  letenja na domačem letališču pri Rakitniku. Povabilu se je odzvalo 19 pilotov iz različnih aeroklubov in letalskih centrov iz vse Slovenije. Prijateljsko srečanje je bilo namenjeno tudi mini tekmovanju v hitrostnih preletih na krajših razdaljah. Seveda pa je bila prva skrb varnost tako v zraku kot na zemlji.

Vsak posameznik in vsi skupaj so se striktno držali vseh priporočil in navodil NIJZ. Dokaj ugodno toplo jesensko vreme je bilo primerno tudi za daljše prelete in mnogim pilotom omogočilo spoznati tudi ta del Slovenije, je sporočil Andrej Bratož iz kluba. Med  člani postojnskega  kluba se je s tretjim mestom najbolj odrezal Bernard Dobre, drugi je bil Boris Žorž, ki zastopa Alpski letalski center Lesce z Bleda, na najvišjo stopničko pa se je povzpel član Aerokluba Celje Sebastjan Ramšak.

Foto: Luka Hojnik 

Pošta Slovenije je 4. junija spremenila delovni čas večine poslovalnic, tudi v Starem trgu. Občani Loške doline so se na skrajšanje delovnega časa odzvali s peticijo. Pošta v Loški dolini bo ostala, na Rakeku pa lahko pričakujejo preoblikovanje v pogodbeno pošto.

 Pošta Slovenije pojasnjuje, da je v zadnjih letih na trgu poštnih storitev prišlo do obsežnih sprememb in navad uporabnikov, ki vse pogosteje uporabljajo  mreže alternativnih sprejemno-izročilnih mest,  storitve na poštnih okencih pa upadajo. Družba predvideva, da bo epidemija covida-19 še pospešila redne negativne trende dogajanja v poštnih poslovalnicah.

Pri spremembi delovnih časov pošt so upoštevali velikost in vrsto pošte, gibanje obiska na pošti ter njeno geografsko umeščenost. Kot odgovarjajo, ob tem zagotavljajo primerno dostopnost uporabnikom poštnih storitev med tednom. Ob sobotah je  še vedno odprto  toliko pošt, da so zagotovljene potrebe prebivalstva po poštnih storitvah. Pri tem so upoštevali enakomerno regijsko pokritost. S spremembo delovnih časov pošt za uporabnike med tednom so tudi optimizirali organizacijo dela, pri vseh spremembah pa so, trdijo, kot pomemben dejavnik upoštevali humanizacijo dela zaposlenih. Vse spremembe so skladne z zakonodajo.

Na Pošti Slovenije poudarjajo, da spremljajo učinke poslovanja posameznih pošt in optimizirajo poštno omrežje in delovne čase.  Na podlagi analize prometa in ob upoštevanju relevantnih dejavnikov, so tudi določili trenutne delovne čase  ter jih poenotili z delovnimi časi primerljivih pošt po Sloveniji.

V družbi pa zagotavljajo, da Pošta Stari trg pri Ložu ni predvidena za preoblikovanje v pogodbeno pošto, torej bo ostala takšna, kot je sedaj. 

Leta 2016 je Pošta Slovenije  za Radio 94  povedala, da prihodnje leto (2017) preoblikovanje čaka tudi pošto na Rakeku, kar se ni zgodilo. Zdaj odgovarjajo, da načrtujejo njeno preoblikovanje v pogodbeno pošto predvidoma v letu 2023. Menijo, da so pogodbene pošte ekonomsko učinkovite. Prepričani so, da se bo  trend odpiranja pogodbenih pošt nadaljeval, Pošta Slovenije pa tudi poziva lokalne skupnosti, da sodelujejo pri iskanju primernih pogodbenih partnerjev. Tudi analize so pokazale, da se vse manj občanov poslužuje poštnih storitev, kar poslabšuje rentabilnost poslovanja pošt.