Novi koronavirus je spremenil tudi delo na primarni zdravstveni ravni.  Ozko grlo v zdravstvenih domovih so telefoni, zato mnogi vzpostavljajo dodatne telefonske številke. Tako zaposleni kot bolniki pa se bojijo jeseni, ko bo več respiratornih obolenj.

Kako se bodo z njimi soočali v Zdravstvenem domu dr. Božidarja Lavriča Cerknica, smo vprašali direktorico, specialistko splošne medicine,  Olgo Doles, saj se je na nas obrnilo več bolnikov in staršev bolnih otrok, ki pravijo, da ambulante že težko prikličejo, še težje do njih pridejo. Poslušaj.  

V ponedeljek se je začel Festival migrantskega filma. V organizaciji Slovenske filantropije poteka v devetih slovenskih mestih. Projekcije bodo tudi v Logatcu in Cerknici.

V Logatcu bo festival gostila Hiša Sadeži družbe. Danes ob 18. uri bodo tam zavrteli štiri kratkometražne filme z begunsko tematiko Predsodke že nekaj let v Logatcu uspešno razbija prav Hiša Sadeži družbe, ki deluje v okviru Slovenske filantropije, saj dobro sodeluje z bližnjim Azilnim domom. Poslušaj. 

Balinanje je v Sloveniji zelo razširjeno in tudi v notranjski regiji je kar nekaj balinarskih društev, ki sledijo motu “zdrav duh v zdravem telesu”. Tako je tudi v Balinarskem klubu Loška dolina, ki je obeležilo 40 let delovanja. Klub spada v enoto športnih društev, ki so vključena v Športno zvezo Loške doline in šteje okrog 35 članov. Večina je sicer starejših, vsem pa je skupna želja po ohranjanju stikov, dobrega počutja in zdravja.

Ob lepem jubileju so pripravili velik turnir, na katerega so povabili številne balinarske klube. Že vrsto let igrajo v Starem trgu, želijo pa si, da jim v prihodnosti uspe nad baliniščem zgraditi tudi streho. Balinarski klub Loška dolina je imel ključno vlogo pri ustanovitvi Notranjske balinarske zveze. Kot pravi tehnični vodja Darko Ožbolt za ta šport pri mladih ni zanimanja. Več v prispevku.

Z odprtjem prve jesenske razstave  se v pivški Hiši kulture začenja nova sezona, ki se bo v nadaljevanju osredotočala predvsem na slikarsko ustvarjanje. Začenjajo pa z grafičnimi deli.

Razstava Grafično na kvadrat odpira vpogled v grafično ustvarjanje mlajše generacije, pravi kustosinja Mojca Grmek. Poslušaj.

Konec avgusta se je zaključila dobro leto dni trajajoča obsežna obnova notranjosti župnijske cerkve sv. Petra v Ilirski Bistrici. Cerkev stoji na historični lokaciji na vrhu vzpetine nad Trnovim in s svojo podobo dominira v vsej bistriški kotlini, vidna pa je tudi iz bližnjih Brkinov. Velja za eno starejših stavb na Bistriškem in je razglašena za kulturni spomenik lokalnega pomena.

Prav na podlagi novih odkritij, ki so se pojavila ob obnovi, strokovnjaki njen nastanek datirajo v drugo polovico 15. stoletja. Srednjeveška cerkev z mogočnim gotskim prezbiterijem je bila v svoji zgodovini večkrat predelana, nazadnje v letih 1960 in 1961, ko je dobila današnjo podobo. V zadnjih 60. letih razen menjave strešne kritine, ni bila deležna večje sanacije. Notranjost cerkve, ki jo je medtem močno načenjala vlaga, pa je že kar klicala po temeljiti obnovi. Vrednost vseh opravljenih del znaša okrog 440.000 evrov. Doslej jim je z darovi uspelo zbrati 305.000 evrov, še 60.000 evrov je prispevala Občina Il. Bistrica v okviru razpisa za obnovo kulturnih spomenikov, za poplačilo vseh del pa morajo zbrati še 75.000 evrov. Če bodo verniki še naprej tako radodarni, računajo, da bi stroške obnove poplačali do aprila prihodnje leto. V odboru za obnovo cerkve pa si ob tem želijo z deli nadaljevati tudi zunaj cerkve. O obnovi smo se pogovarjali z župnikom Stankom Fajdigo, predstavnikom župnijsko-gospodarskega sveta in odbora za obnovo Jankom Mikuletičem in članico odbora Kristino Valenčič. Poslušaj.