Četrtega junija praznujemo slovenski dan krvodajalstva. Na ta dan leta 1945 so v Sloveniji odvzeli in konzervirali prvih 19 steklenic krvi. Krvodajalstvo ima v Sloveniji torej dolgo in uspešno tradicijo. S pomočjo krvodajalk in krvodajalcev, ki kri darujejo prostovoljno in brezplačno, nam v državi uspeva zagotavljati  zadostne količine varne in kakovostne krvi za bolnike

»Krvodajalstvo je področje, na katerega smo lahko ponosni tako doma kot v tujini,« se veselijo na Rdečem križu. Med krvodajalci, ki odstotkovno  v Sloveniji izstopajo, so tudi krvodajalci iz občin Cerknica, Loška dolina in Bloke. Tamkajšnje združenje Rdečega križa letno pripravi štiri krvodajalske akcije. Vse akcije skupaj je lansko leto obiskalo 1633 krvodajalcev. Delež novih krvodajalcev lani je bil 8-odstotni.  Območno združenje RK je letos marca v Osnovni šoli Cerknica  že izpeljalo prvo krvodajalsko akcijo. Dobro si jo bodo zapomnili, saj je potekala med epidemijo covida-19. Naslednja akcija bo konec meseca.  Poslušaj. 

Še decembra so bile krvodajalske akcije tako sproščene. 

Foto: Ljubo Vukelič/Občina Cerknica 

Občina Ilirska Bistrica obeležuje svoj praznik 4. junija v spomin na poboje in požig sedmih brkinskih vasi 4. junija 1942. Letos sicer zaradi aktualnih razmer osrednje prireditve s podelitvijo občinskih plaket zaslužnim občanom ne bo, bo pa župan Emil Rojc nagrajence sprejel in jim čestital v občinskih prostorih. Priznanja so si prislužili Laura Novak, Martin Zdauc, Srečko Šestan, Društvo upokojencev in Ljudska univerza.

Vzgojiteljica Laura Novak, ki zadnjih 17 let poučuje v oddelku podaljšanega bivanja OŠ Dragotina Ketteja, kjer skrbi za najmlajše učence, je prejemnica občinskega priznanja za področje družbenih dejavnosti. »Laura je na šoli sinonim za neumorno navdihujočo snovalko in ustvarjalko, ki ji nikoli ne zmanjka idej,« so zapisali v obrazložitvi nagrade. Svoje desetletje dolgo raziskovalno delo na področju vzgojnih in izobraževalnih motivacijskih prijemov je strnila v priročniku Pika Nai, s katerim spodbuja bralno pismenost v najširšem pomenu besede. Avtorica se je svojemu deležu od prodanih izvodov odpovedala v prid šolskemu skladu OŠ Dragotina Ketteja. Tudi sicer je v lokalnem okolju vpeta v razne prostovoljske dejavnosti, predvsem dobrodelne ustvarjalne delavnice za otroke. Kako široko je njeno srce, so prepoznali tudi bralci revije Naša žena/ženska, ki so jo v okviru akcije Ljudje odprtih rok izbrali za dobrega človeka leta 2019.

Plaketo za uspehe na športnem področju si je prislužil kraški balinar Martin Zdauc, ki je s svojimi uspehi prispeval h prepoznavnosti Balinarskega kluba Ilirska Bistrica in k promociji balinanja znotraj občine. Kot član državne reprezentance je državo zastopal na več pomembnih balinarskih tekmovanjih doma in po svetu, po poškodbi roke pa je svojo športno pot nadaljeval v različnih slovenskih, italijanskih in hrvaških klubih. Od leta 2016 je član BK Ilirska Bistrica, ki že vrsto let uspešno nastopa v prvi državni ligi. V letu 2018 je v dresu BK Ilirska Bistrica osvojil kar dva naslova državnega prvaka, v disciplini hitrostnega zbijanja pa je le za las zaostal za svetovnim rekordom. Njegove izjemne dosežke je prepoznala tudi Balinarska zveza Slovenije, ki ga je razglasila za balinarja leta 2018. V letu 2019 je kot najboljši igralec kluba pripomogel, da se je BK Ilirska Bistrica po dolgih letih vrnil v slovensko Super ligo.

Spominsko plaketo prejme Društvo upokojencev Ilirska Bistrica, ki že sedem desetletij z različnimi dejavnostmi skrbi za najstarejšo populacijo občanov. Še posebej so aktivni na humanitarnem področju, kjer s projektom Starejši za starejše skrbijo za osamele starostnike, se z njimi družijo in jim nudijo pomoč pri vsakdanjih opravilih. V Društvu upokojencev za zdravje svojih članov skrbijo s prirejanjem športnih iger in turnirjev v balinanju, streljanju, pikadu, igranju šaha, pa tudi reševanju križank. Z organizacijo potovanj, izletov in srečanj pa poskrbijo za dobro počutje in spoznavanje novih krajev, saj si želijo, da starostniki jesen svojega življenja živijo v sreči in veselju. Že več kot 35 let v okviru društva deluje tudi mešani pevski zbor Avgust Šuligoj, kar 25 let pa so izdajali tudi društveno glasilo Jesenski listi.

Ob 60-letnici delovanja je spominsko plaketo prejela tudi bistriška Ljudska univerza, ki od leta 1996 deluje kot organizacijska enota OŠ Antona Žnideršiča. Začetki organiziranega izobraževanja odraslih na Bistriškem segajo v leto 1960, ko se je v času razvoja industrije v mestu povečala potreba po usposabljanju delavcev, predvsem v tovarnah Lesonit in TOK. Leta 1985 so pri OŠ Dragotina Ketteja ustanovili Enoto za izobraževanje odraslih in začeli še s tečaji tujih jezikov. V 90. letih je LU izvajala različne računalniške tečaje, po preselitvi v prostore OŠ Antona Žnideršiča pa so dejavnost nadgradili z novimi srednješolskimi programi elektronik, trgovski tehnik in trgovec. Po letu 2000 so se usmerili na izvajanje neformalnih programov, kot so svetovanje, učna pomoč in središče za samostojno življenje. Kot so zapisali v utemeljitvi nagrade, je Ljudska univerza »bila in je še vedno v službi lokalnega okolja.«

Za dolgoletno požrtvovalno, strokovno in uspešno delo na področju zaščite in reševanja si je spominsko plaketo prislužil tudi poveljnik Civilne zaščite RS Srečko Šestan, doma iz Vrbovega. Na Upravi za zaščito in reševanje je zaposlen že od leta 1996, zadnjih osem let pa je v vlogi prvega moža CZ sodeloval in vodil reševalne akcije v vseh večjih naravnih in drugih nesrečah na območju države. Ključno vlogo je odigral ob žledu februarja 2014, ko je uspešno usklajeval delo več tisoč gasilcev, vojakov in drugih prostovoljcev, ki so pomagali pri odpravi posledic naravne katastrofe in nudili pomoč lokalnim prebivalcem. Njegova strokovnost in predanost poklicu pa sta se ponovno izkazali letos spomladi pri uspešnem izvajanju ukrepov za zajezitev epidemije koronavirusa.

Foto: www.ilirska-bistrica.si

Postojnska jama je po najdaljšem zaprtju v zgodovini turističnega obiska včeraj ponovno sprejela prve goste. Tako rekoč tik pred vrhuncem letošnje turistične sezone jih je bilo le za peščico, v prvih petih mesecih letošnjega leta pa so skupaj našteli komaj desetino lanskih obiskovalcev. Po pričakovanjih predsednika uprave družbe Marjana Batagelja lahko v najboljšem primeru do konca leta dosežejo 30-odstotni obisk, kar bo ob prihrankih iz preteklih let zadostovalo za preživetje.

Odpuščanj ne načrtujejo, koliko časa bodo preživeli, pa je odvisno od normalizacije razmer. Čas epidemije so pri jami izkoristili za 4 milijone vredno prenovo drugega dela hotela Jama in večji del obnove promenade, ki se bo v prihodnjih mesecih še nadaljevala in jo v višini dveh milijonov finacira država. Denar za investicije so črpali izključno iz dobičkov preteklih let, obnova kongresnega centra pa bo po Batageljevih besedah morala še nekaj časa počakati. Poslušaj. 

Foto: arhiv družbe Postojnska jama 

Članice Vokalne skupine prihajajo s  Postojnskega in Pivškega. Januarja je skupina obeležila manjši jubilej. Letos namreč mineva 15 let od njenih prvih vaj.

Pogovarjali smo se s članico skupine Tjašo Blaško, ki nam je povedala, da je nabor pesmi, ki jih vokalna skupina Elum izvaja, zelo pester. Ne prepevajo le na koncertih, udeležujejo se tudi tekmovanj. Ponosne so na dve pesmi, ki sta prav njihovi. Posebej za skupino jo je  napisala članica skupine Elum Klara Simčič. Ko članice ne pojejo, so aktivne tudi na drugih področjih in nikakor se ne družijo le med vajami. Skupaj rade preživljajo tudi  prosti čas. Poslušaj. 

V Bežigrajski galeriji 1 od včeraj razstavlja umetnica mlajše generacije Nina Čelhar, akademska slikarka iz Pivke. Pod naslovom Osebna prebivališča združuje slike, nastale med letoma 2013 in 2020. 

Kot je ob razstavi zapisal kustos Miloš Bašin, smo ljudje nagnjeni k podcenjevanju pomena in vpliva okolja na naš značaj, obnašanje in mišljenje. A četudi si tega velikokrat ne priznavamo, ima prostor, ki nas obdaja, na nas močan psihološki učinek. Oblikuje nas tako kulturno kot osebnostno. Poslušaj, kaj je ob razstavi povedala sama avtorica.