V Postojni živi izvrstni violinist Dan Zhu, ki prihaja iz Kitajske. Rodil se je v Pekingu, kjer je tudi študiral na centralnem konservatoriju, glasbena pot pa ga je odpeljala tudi na eno večjih glasbenih institucij v ZDA. Udeležil se je mednarodnih tekmovanj v Bruslju, Montrealu in na Japonskem, kjer je prejel številne nagrade. Nedvomno je eden najbolj uveljavljenih kitajskih solistov na mednarodnem glasbenem prizorišču.

Priznani mentorji in dirigenti, s katerimi je sodeloval, so mu pomagali pri oblikovanju glasbene osebnosti in zdaj Dan Zhu že velja za prekaljenega glasbenika. Soproga Polona Kuret je tudi violinistka in oba umetnost izjemno spoštujeta. Dejaven je tudi na področju ekologije in naravovarstva. Z Danom Zhujem smo se pogovarjali o njegovem delu, glasbenih začetkih in zanimanjih, zaupal pa nam je tudi, zakaj mu je Slovenija tako všeč. Poslušaj. 

 Čebele imajo v naravi pomembno vlogo, tudi za obstoj človeštva. V Sloveniji ima čebelarstvo bogato in dolgo tradicijo, zato ne preseneča, da je pobuda za razglasitev svetovnega dneva čebel, ki ga praznujemo 20. maja, prišla prav iz Čebelarske zveze Slovenije.

Pred mikrofon smo povabili predsednika Čebelarskega društva Anton Žnideršič Ilirska Bistrica. Aleksander Primc nam je zaupal, da čebelarji letos pričakujejo dobro letino, čeprav na Bistriškem zaradi spomladanske pozebe akacijevega medu letos ne bo.

 V bistriškem Čebelarskem društvu Anton Žnideršič, ki šteje več kot sto čebelarjev, zadnja leta opažajo, da se za čebelarjenje zanima vse več mladih. Ti so v čebelarstvu prepoznali neko dodano vrednost. Veliko se tudi izobražujejo in so tudi sicer okoljsko ozaveščeni.

Odkar sodelujejo v projektu Medvedu prijazno, ki so ga na Zavodu za gozdove Slovenije razvili v sodelovanju z Biotehniško fakulteto, in uporabljajo električno zaščitno opremo, čebelarji tudi nimajo več težav s škodo zaradi napadov medveda. Čebelarjenje v sožitju z medvedom je na tem območju nujno, še poudarja Primc. Več v prispevku. 

Kriza je prizadela vse segmente gospodarstva, obrti in podjetništva, ugotavljajo tudi na Obrtno-podjetniški zbornici Postojna. Predsednik Franci Šemrl je prepričan, da bodo posledice dolgoročne, iz svojih podjetniških izkušenj pa ve, da se je 13. marca praktično vse ustavilo, v naslednjem mesecu pa so bila naročila tako rekoč na ničli.

Proizvodnjo so zdaj delno zagnali, montaže na objektih v Italiji so za enkrat nemogoče, doma pa lahko delajo samo na nenaseljenih objektih. Skoraj polovica od 20 zaposlenih je tako še vedno na čakanju. Več v prispevku. 

Foto: arhiv podjetja  Okna Šemrl 

Čas karantene poseben izziv predstavlja za ranljive skupine, med njimi odrasle z motnjo v duševnem razvoju in invalide. Ti so svojo dnevno rutino v okviru VDC Postojna prekinili že 13. marca, s pristojnega ministrstva pa še vedno nimajo podatka, kdaj bodo ponovno lahko odprli vrata. To jih še posebej zanima zdaj, ko so vrata lahko odprli vrtci in deloma tudi šole, pravi direktorica Katjuša Stanič.  

Kot poudarja Staničeva, se zavedajo, da delajo z ranljivo populacijo., na drugi strani pa lahko ta dolgotrajna situacija slabo vpliva na osebe z motnjami in njihove odnose z bližnjimi. Zato upa, da bodo po posredovanju skupnosti VDC-jev Slovenije odgovore in napotke z ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti prejeli še v tem tednu.

Skoraj lahko rečemo, da je bil za učence prve triade včeraj že drugi prvi šolski dan v tem letu. Kako so se organizirali in kako so v ponedeljek imeli, smo vprašali ravnateljico OŠ Tabor Logatec Mišo Stržinar. 

Povedala je, da so  otroke najprej naučili, da je življenje zdaj drugačno tudi v šoli. Na prvem mestu sta zdravje in varno učno okolje. Ne bodo pozabili na socialno čustveni vidik, saj se bodo z učenci pogovarjali o njihovem počutju, nato bodo postopoma začeli z učnimi vsebinami. Več v prispevku.