Danes je 23. april, občinski praznik Občine Postojna. Slovesnosti ne bo, občinski svetniki pa so na dopisni seji 10. aprila potrdili dobitnike občinskih priznanj. Častni občan bo postal Franko Blažina Letos mineva 70 let, odkar je zvest Postojnski godbi 1808. Priznanje 23.april občine Postojna bo prejela Magda Jakin Černe. Zlato priznanje bo šlo v roke Srbskega prosvetnega društva. Po sklepu župana Igorja Marentiča  pa bo  srebrno priznanje prejela Dragana Čolić.

Franko Blažina je krstni nastop z godbo doživel leta 1950 v Dolenji vasi pri Senožečah. Pri godbi ni le igral, bil je tudi blagajnik, tajnik in predsednik društva. Na njegovo pobudo je Postojnska godba 1808 vključena v Zvezo slovenskih kulturnih društev, saj se še danes zavzema za druženje in povezovanje. Tudi danes, ko po letu 2013, ne igra več aktivno, ostaja delaven član društva.

Priznanje 23. april bo prejela upokojena ravnateljica OŠ Prestranek Magda Jakin Černe. Ni se izkazala le poklicno. Zelo aktivna je na področju raziskovanja organizacije TIGR in v lokalni ter krajevni skupnosti.

Srbsko prosvetno društvo Nikola Tesla Postojna ima registriranih več kot 200 članov, ki uspešno uresničujejo cilj – sodelovanje  med srbskim in slovenskim narodom. Dobitniki zlatega priznanja Občine Postojna veliko nastopajo, doma in v tujini, kjer poudarjajo znamenitosti Postojne.

Dragana Čolić pa se je izkazala z režijo in scenarijem dokumentarnega filma Za Pavla Knobla skovano.

Postojna praznuje na dan, ko je minerski vod 31. divizije leta 1944 s požigom nemškemu okupatorju uničil glavno zalogo goriva v Postojnski jami.

Minister za obrambo Matej Tonin, ki je danes v spremstvu delegacije obiskal tudi Postojno, se je sestal s poveljnikom Sandijem Curkom in člani štaba, obiskal je postojnsko upravo za obrambo in se v gasilsko-reševalnem centru sestal z župani desetih notranjsko-primorskih občin.

Po obisku je pohvalil delo Regijskega štaba CZ za Notranjsko: »Ko primerjamo delovanje civilnih zaščit po državi, se vidi razlika med tistimi, ki so bili samoiniciativni in niso čakali natančna navodila do vejice in pike, ter tistimi drugimi. Rezultati prvih so absolutno spodbudni, kjer pa so čakali navodila, pa se je virus razširil in imamo danes težave. Vaša regija je ena izmed najbolj uspešnih pri soočanju s koronavirusom, za kar vam čestitam,« je ob današnjem obisku regijskega štaba civilne zaščite za Notranjsko poudaril obrambni minister Matej Tonin. Kot zelo uspešno pri zajezitvi epidemije je ocenil tudi celotno notranjsko-primorsko regijo od Istre do Goriške in napovedal, da bo širša regija prva, v kateri bodo razrahljali omejitev nepotrebnih prehajanj občinskih meja. »Verjamem, da imajo ljudje dovolj te omejitve, vendar je ta omejitev v boju proti epidemiji dala največje rezultate. In v regijah, kjer imajo dobre rezultate, je prav, da se ti ukrepi čim prej sprostijo,« je dodal.

Na poti proti Pivki in Ilirski Bistrici se je ustavil v studiu Radia 94, kjer je med drugim odgovarjal na vprašanja o prihodnosti Osrednjega vadišča slovenske vojske Postojna in morebitni prisotnosti vojske na meji. Poslušaj.

foto: Valter Leban

Na CSD Primorsko-Notranjska se z razvojem epidemije soočajo z novimi izzivi. Veliko je vprašanj v zvezi s pravicami iz javnih sredstev, zagat z dvigovanjem pokojnin pri starostnikih brez pooblaščencev in ugibanj, kaj se dogaja za štirimi zidovi, kjer v izolaciji bivajo številne družine. Kot ugotavlja direktorica Kristina Zadel Škrabolje, je nasilje v tem času težje prepoznati, žrtve pa nimajo možnosti, da bi ga prijavile.

Zato poziva vse, ki ga opazite, da to sporočite policiji ali CSD. Direktorica izpostavlja še povečane potrebe po pomoči na domu, saj v celi regiji trenutno 20 oskrbovalk obiskuje kar 200 uporabnikov. Največji problem se pojavlja pri  dementnih starejših posameznikih brez socialne mreže, ki potrebujejo 24-urno varstvo, saj namestitev v domove trenutno ni mogoča.

Ministrstvo za izobraževanje  s predstavniki šolske in zdravstvene stroke iskalo odgovore, kako izpeljati pouk za 4. letnike srednjih šol, če se bo odločilo, da se ti maja vrnejo v šolo. Danes  se bodo sestali z ravnatelji srednjih šol.  Večina vpletenih v izobraževanje na daljavo, od učiteljev, ravnateljev, ministrstva za šolstvo, staršev do učencev, je z izvedbo šolanja na daljavo zadovoljna. Nanj so se navadili tudi dijaki in profesorji s SGLŠ Postojna. 

Dijaki imajo s svojimi razredniki tedenske videokonference, zabeležili pa so, da je bilo nekaj dijakov pri učenju na daljavo tudi manj aktivnih. Država je šoli podarila tudi nekaj računalnikov, ta pa jih je dostavila dijakom, ki jih še niso imeli.

Po prvem maju pa naj bi izvedeli, kakšna bo usoda letošnje mature. Na mizi je kar nekaj predlogov, danes pa jih bodo pristojne službe predebatirale in sestavile načrt. Pogovarjali smo se z ravnateljico Cvetko Kernel, ki izpostavlja težavo. Poslušaj!

Tudi v Javnem podjetju Komunala Ilirska Bistrica so v zadnjem dobrem mesecu delo prilagodili ukrepom proti širjenju novega virusa. Prostori Komunale so zaprti, občanom pa so za informacije na voljo po telefonu in elektronski pošti, pojasnjuje direktor bistriške Komunale Igor Batista.

Polovica od 54 zaposlenih na Komunali je z aprilom ostala doma na čakanju, ostali, ki prihajajo v službo, pa skrbijo, da nujne komunalne dejavnosti, kot so odvoz smeti, oskrba s pitno vodo in pogrebna dejavnost, potekajo nemoteno.

Po velikonočnih praznikih so ponovno odprli Zbirni center Globovnik, kamor lahko občani poleg ločeno zbranih odpadkov pripeljejo tudi zeleni odrez ter kosovne in gradbene odpadke. Vendar pa lahko občani v center vstopajo le posamično. Na Komunali sicer opažajo, da se je v zadnjem mesecu količina zbranih odpadkov občutno povečala, kar je tudi posledica tega, da ljudje več časa preživljajo doma.

Kot opozarja Batista, se bo zaprtje šol, vrtcev, gostinskih lokalov in nekaterih podjetij poznalo tudi pri poslovanju Komunale, saj se je precej zmanjšala količina prodane pitne vode.

Stopnjujejo pa se tudi težave s prevzemanjem odpadne embalaže v zbirnem centru.Dobra novica pa je, da so na Komunali še pred izbruhom epidemije uspeli zaključiti sanacijo in zapreti odlagališče odpadkov v Jelšanah.